Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zvečer po zaprtju borz, ko so cene nafte znova narasle, na omrežju Truth Social zapisal, da razmišlja o postopnem zaključevanju vojaških operacij na Bližnjem vzhodu. V zvezi z zaščito ladij pri plovbi skozi Hormuško ožino se je medtem znova obrnil na ameriške zaveznike.
"Vse bolj se približujemo uresničitvi naših ciljev, razmišljamo o postopnem zaključevanju naših obsežnih vojaških operacij na Bližnjem vzhodu v zvezi s terorističnim režimom v Iranu," je zapisal Trump. Pri tem je naštel cilje, ki naj bi jih želele ZDA izpolniti med vojno v Iranu, omenil je uničenje iranskih raketnih zmogljivosti, uničenje mornarice, letalstva in celotne obrambne industrije ter onemogočanje iranske poti do jedrskega orožja. Kot cilj vojne je tokrat navedel tudi zaščito zaveznikov na Bližnjem vzhodu "na najvišjem nivoju".
Obrambo Hormuške ožine prepušča drugim
Glede strateško pomembne Hormuške ožine, kjer Iran onemogoča plovbo, pa je dodal še, da jo "bodo morale po potrebi varovati in nadzorovati druge države, ki jo uporabljajo - ZDA tega ne bodo počele!" "Če nas bodo prosili, bomo tem državam pomagali pri njihovih prizadevanjih v Hormuški ožini, vendar to ne bi smelo biti potrebno, ko bo iranska grožnja odpravljena. To bo zanje preprosta vojaška operacija," je zapisal Trump. Pred tem je zaveznike v Natu v petek označil za strahopetce, ker mu nočejo pomagati zavarovati Hormuške ožine.
Številne države so se sicer do danes pridružile izjavi, ki jo je v četrtek objavila britanska vlada, v kateri so izrazile pripravljenost "prispevati k ustreznim prizadevanjem za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino". Vendar pa se s tem formalno niso zavezale pridružitvi katerikoli misiji na območju.
Bencin se draži tudi v ZDA
Mediji v ZDA so ob tem v preteklih dneh poročali, da je na poti proti Iranu več tisoč ameriških marincev, vlada od kongresa za nadaljevanje vojne zahteva kar 200 milijard dolarjev, predsednik pa je zavrnil premirje z Iranom, ker so po njegovih besedah ZDA tam že zmagale. Trumpova vlada je po zaprtju borz prav tako sporočila, da do 19. aprila začasno ukinja sankcije na iransko nafto, ki je že naložena na tankerje, poroča televizija ABC. Pred tem je na podoben način začasno ukinila sankcije na rusko nafto.
Trump se je sicer na padce na borzi v času izraelsko-ameriške vojne proti Iranu doslej že odzval s podobnimi optimističnimi izjavami glede skorajšnjega konca vojne, poroča ameriška televizija MS NOW. Industrijski indeks Dow Jones je od začetka vojne proti Iranu od 28. februarja do petka izgubil skoraj sedem odstotkov vrednosti oziroma več kot 3000 točk. Nafta vrste brent pa se je od približno 70 dolarjev za sod podražila na okrog 112 dolarjev za sod.
Bencin se je v ZDA od 28. februarja prav tako podražil, od povprečno nekaj manj kot tri dolarje za galono (3,8 litra) na skoraj štiri dolarje. Cene naftnih derivatov ob nadaljevanju vojne naraščajo tudi drugod po svetu.
