Informacijski pooblaščenec je nedavno oglobil delodajalca, ki je več mesecev prikrito spremljal aktivnosti zaposlenih na službenih računalnikih. V inšpekcijskem postopku je ugotovil, da je nadzor potekal brez pravne podlage, brez vednosti zaposlenih in v obsegu, ki je močno presegal dopustne meje posega v zasebnost na delovnem mestu. Delodajalec je uporabljal programsko opremo Spyrix Employee Monitoring, ki je beležila praktično vse, od posnetkov zaslona do zvočnih posnetkov pogovorov, in tako omogočala vpogled ne le v delovne aktivnosti, temveč tudi v zasebno komunikacijo zaposlenih.
Kot so poudarili v uradu informacijskega pooblaščenca, je šlo za kršitev temeljnega načela zakonitosti obdelave osebnih podatkov. Poleg visoke globe za podjetje je bila kaznovana tudi odgovorna oseba. Zaradi ugotovljenih kršitev so delodajalcu izrekli globo v višini 71.474 evrov, odgovorni osebi pa v višini 4000 evrov.
Po njihovih besedah je prikrit nadzor, ki vključuje beleženje dejavnosti, zajem zaslona ali snemanje zvoka, dopusten le v izjemnih okoliščinah in nikoli brez predhodnega jasnega obvestila zaposlenim, delodajalec pa mora za vsako obdelavo osebnih podatkov izkazati ustrezno pravno podlago in spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov.
Žal ta primer ni osamljen. V Delavski svetovalnici so izpostavili podobno zgodbo, ko je delodajalec skupaj z družinskimi člani nadzoroval delavca prek aplikacije na mobilnem telefonu. Preko nje so v živo spremljali posnetke kamer na njegovem delovnem mestu. "Posledično so ga med delom klicali in ga nadlegovali in trpinčili. To lahko povzroča resno psihično stisko pri delavcu," je povedala svetovalka v Delavski svetovalnici Hana Radilovič.
Sogovornica je izpostavila še en podoben primer: pripravljajo kazensko ovadbo po pooblastilu članice, ki jo je delodajalec pretirano in nezakonito slikovno in zvočno snemal. Tako je v živo dostopal do njenega namizja preko oddaljenega dostopa, bral vso njeno komunikacijo in ji celo posegal v elektronska sporočila, medtem ko jih je pisala. "Informacije, ki jih je na ta način pridobil, je nato uporabljal za psihično trpinčenje in poniževanje. To je nedopustno in kaznivo, žal pa vidimo vedno več takih primerov," nadaljuje svetovalka Radilovič.
Obrnili smo se še na informacijskega pooblaščenca in inšpektorat za delo ter ju vprašali, ali so tovrstna dejanja pogosta, ali beležijo več podobnih primerov, kolikšne so globe in v katerih primerih je nadzor sploh zakonit.
Več prijav, več nadzora
"V zadnjih petih letih opažamo rast števila prijav, povezanih z različnimi oblikami nadzora zaposlenih," so odgovorili pri informacijskem pooblaščencu. To pripisujejo tudi širši dostopnosti in nižjim cenam tehnologij za nadzor, ki jih delodajalci vse pogosteje uvajajo v delovna okolja.
Med pogostejšimi prijavami izpostavljajo videonadzor v delovnih prostorih, kjer še vedno zaznavajo veliko kršitev. Te se nanašajo na uporabo videonadzora in pregledovanje posnetkov z namenom nadzora dela zaposlenih, neustrezno obveščanje zaposlenih o izvajanju videonadzora in njegovem namenu ter dostop do posnetkov, ki ga imajo neposredno nadrejeni. Zaradi tovrstnih nepravilnosti informacijski pooblaščenec že več let zapored izreče največ glob.
"Videonadzor je dopuščen pod določenimi pogoji: to, da številni delodajalci v Sloveniji na svojem prenosnem telefonu gledajo in poslušajo živi prenos posnetkov z delovnega mesta za namen nadzora delavcev, je kaznivo dejanje," opozarja Hana Radilovič. Ob tem izpostavlja, da se nadzor v nekaterih primerih ne ustavi na delovnem mestu, ampak delodajalci izrekajo grožnje in izvajajo nadzor tudi v prostem času delavcev. To storijo denimo tako, da jih nadzorujejo preko skupinskih klepetov na aplikacijah, jim omejujejo gibanje z grožnjami in celo zadržujejo njihove osebne dokumente. "To ni le trpinčenje, ampak so to elementi prisilnega dela in so značilni predvsem za delavce z začasnim dovoljenjem za prebivanje, ki so v Slovenijo zaradi socialnoekonomske stiske v izvorni državi prišli preko zločinskih posrednikov in se pri tem močno zadolžili," je še povedala svetovalka Radilovič.
Pri informacijskem pooblaščencu pogosto obravnavajo tudi primere GPS-sledenja službenim vozilom, pri katerih ugotavljajo, da je tak nadzor pogosto prekomeren glede na zastavljene cilje, zaposleni pa o njem niso ustrezno obveščeni. Prijave, ki jih prejemajo v zvezi z nadzorom zaposlenih, se nanašajo tudi na uporabo programske opreme, ki je nameščena na računalnikih zaposlenih in omogoča spremljanje njihove učinkovitosti oziroma poteka dela pa tudi na nadzor uporabe tiskalnikov in druge delovne opreme.
Kaj storiti, če menite, da delodajalec izvaja nezakonit nadzor
Če zaposleni meni, da se njegovi osebni podatki obdelujejo nezakonito, lahko vloži prijavo pri informacijskem pooblaščencu. Na spletni strani so na voljo obrazci za oddajo prijav in zahtev.
Če pa obstaja sum kaznivega dejanja, je treba zadevo prijaviti policiji ali državnemu tožilstvu, so še povedali pri informacijskem pooblaščencu.
Inšpektorat za delo z informacijskim pooblaščencem sodeluje v
posameznih primerih in po potrebi, če okoliščine konkretnega primera to narekujejo, so dodali pri inšpektoratu.
V Delavski svetovalnici opažajo porast nadzora skupaj z večjo dostopnostjo tehnologije, ki je na voljo za spremljanje delovnih procesov preko aplikacij za videonadzor. "Težnja delodajalcev po nezakonitem in pretiranem nadzoru torej ni nova, zgolj izkoriščajo nove tehnološke možnosti, razvijalci aplikacij pa jim strežejo," pravi Hana Radilovič.
Na inšpektoratu za delo pojasnjujejo, da je delavec v delovnem razmerju v šibkejšem položaju, zato se lahko zaradi strahu pred izgubo službe včasih odpove tudi pravicam, ki se jim sicer ne bi smel. Zato je pomembno, da se vedno poiščejo prava ravnovesja med pravicami delavca in interesi delodajalca, pri čemer je treba spoštovati načelo sorazmernosti. To pomeni, da je treba skrbno presoditi, kdaj lahko delodajalec zaradi svojih upravičenih interesov poseže v delavčevo zasebnost.
Hkrati poudarjajo, da morajo delodajalci pravila o uporabi delovnih sredstev, delovnem času in nadzoru jasno zapisati v svojih internih aktih in z njimi vnaprej seznaniti zaposlene, da ti točno vedo, koliko zasebnosti lahko na delovnem mestu pričakujejo.
Kako visoke so globe za tovrstne kršitve
Kot pojasnjujejo pri informacijskem pooblaščencu, je višina globe odvisna od vrste kršitve. Pri kršitvah splošnih pravil varstva osebnih podatkov se globe določajo v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Pri tem se upoštevata predvsem resnost kršitve in letni promet upravljavca. Najvišja možna globa pri najtežjih kršitvah je 20 milijonov evrov.
Pri kršitvah pravil o videonadzoru v delovnih prostorih, ki jih določa nacionalna zakonodaja, je predvidena globa v razponu od 2000 do 20.000 evrov.
Poleg glob lahko informacijski pooblaščenec odredi tudi različne popravljalne ukrepe. Med drugim lahko zahteva uskladitev obdelave osebnih podatkov z zakonodajo, omeji njihovo obdelavo ali jo v celoti prepove. Takšni ukrepi lahko imajo za delodajalca pomembne posledice, saj mora določene oblike nadzora prenehati izvajati ali jih bistveno spremeniti, so še pojasnili.
Ali je nadzor institucij dovolj učinkovit
"Z informacijskim pooblaščencem imamo dobre izkušnje, pri inšpektoratu za delo žal opažamo slabšo odzivnost. S policijo izkušnje še nabiramo, bi pa moral vsak posamezni nadzorni organ sum na kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega in zvočnega nadzora posredovati na policijo. Po naših izkušnjah inšpektorji za delo svojo vlogo dojemajo prepogosto kot mediacijsko: delodajalca potrpežljivo prepričujejo, da kršitve odpravi, izogibajo pa se izrekanju sankcij. Povrhu tega pa, tudi ko izrečejo denarno sankcijo, sodišče – po izkušnji nekaterih inšpekcijskih enot – v 80 do 90 odstotkih odločb, ki jih delodajalci izpodbijajo, odločbo omili ali povsem izniči. To je žal spodbuden signal za delodajalce, ki svoja delovna okolja dojemajo kot poligone za preizkušanje najnovejših orodij za trpinčenje, delavce pa kot poskusne zajčke in tarče za svoje frustracije," je opozorila Hana Radilovič.
Nadzor je dopusten le izjemoma
Nadzor zaposlenih je lahko zakonit le pod strogimi pogoji. Informacijski pooblaščenec poudarja, da morajo obstajati ustrezna pravna podlaga, jasno opredeljen namen ter nujnost in sorazmernost ukrepa. Ključno je tudi, da so zaposleni o nadzoru vnaprej jasno obveščeni, torej morajo vedeti, kaj se spremlja, zakaj, kako dolgo se podatki hranijo in kdo ima dostop do njih.
Kot še pravijo, je tudi videonadzor v delovnih prostorih dopusten le izjemoma, na primer zaradi varnosti ljudi ali premoženja, in še to le, če cilja ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Pri tem je treba izpolniti tudi druge zakonske zahteve, na primer zagotoviti ustrezno posvetovanje s predstavniki zaposlenih, kjer je to predpisano, in zaposlene pisno obvestiti pred začetkom izvajanja.
Zaposleni lahko na nezakonit nadzor posumijo predvsem takrat, ko o njem niso bili jasno in vnaprej obveščeni, ko pravila niso jasna ali ko obseg obdelave presega tisto, kar je nujno potrebno in sorazmerno z namenom, poudarjajo pri informacijskem pooblaščencu. Pri videonadzoru je pomembno, da so posamezniki o njem vidno in razumljivo obveščeni že pred vstopom v nadzorovano območje. Zakon pa izrecno prepoveduje videonadzor v prostorih, kjer posamezniki upravičeno pričakujejo večjo zasebnost, kot so sanitarije, garderobe in podobni prostori.
