Zaradi vojn v Iranu in Ukrajini, umetne inteligence in podnebnih sprememb ura sodnega dne kaže 85 sekund do polnoči, kar je najbližje apokalipsi v njeni zgodovini. Strokovnjaki opozarjajo, da se človeštvo sooča z najvišjo stopnjo nevarnosti doslej. Zemlja se segreva, na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini divjajo konflikti, ki povečujejo tveganje za jedrsko vojno. Umetna inteligenca prodira v vse pore družbe, znanstveniki pa opozarjajo tudi na nevarnost novih, smrtonosnih patogenov in našo slabo pripravljenost na morebitne nove pandemije.
Alexandra Bell, izvršna direktorica organizacije Bulletin of the Atomic Scientists, ki postavlja uro sodnega dne, opozarja, da voditelji v ZDA in drugih državah ne ukrepajo ustrezno. "V zadnjem desetletju skoraj miže korakamo v vse večje nevarnosti. Znanost napreduje s hitrostjo, ki presega našo sposobnost razumevanja in nadzora," je povedala za britanski The Guardian. Poudarila je, da javnost pogosto podcenjuje vlogo sreče pri tem, da od leta 1945 ni bilo uporabljeno jedrsko orožje. Več kot je orožja, večja je verjetnost, da bo šlo nekaj narobe.
Simbol, ki poziva k ukrepanju
Skupina znanstvenikov, ki je sodelovala pri projektu Manhattan in pomagala razviti prvo jedrsko orožje, je uro sodnega dne ustvarila leta 1947. Z njo so želeli javnost in politike opozoriti na nevarnosti, ki so jih sami pomagali sprožiti. Ura predstavlja simbol in zapletene razprave o eksistencialnih grožnjah spreminja v nekaj merljivega ter razumljivega. Služi kot budnica, ki poziva voditelje in prebivalce, naj preprečijo uničenje človeštva.
V preteklosti so znanstveniki kazalce premikali glede na svetovne dogodke. Po uspešnem sovjetskem jedrskem poskusu leta 1949 so čas premaknili na tri minute do polnoči. Najdlje od polnoči, 17 minut, so kazalci stali ob koncu hladne vojne leta 1991, ko so države močno zmanjšale nevarnost jedrskega spopada. Leta 2007 je organizacija pod vodstvom Kennette Benedict razširila obseg groženj in v oceno tveganja vključila tudi podnebne spremembe ter nove tehnologije. Takrat se je ura premaknila s sedem na pet minut do polnoči.
Tehnologija in politika povečujeta tveganje
Danes strokovnjake močno skrbi predvsem vključevanje umetne inteligence v vojaške odločitve. Nedavne študije kažejo, da so vodilni modeli umetne inteligence v simuliranih vojnih igrah v 95 odstotkih primerov izbrali uporabo jedrskega orožja. K temu tveganju prispevajo še aktualni geopolitični konflikti, kjer lahko napačni izračuni ali napačne zaznave hitro pripeljejo do katastrofe.
Kljub mračnim napovedim pa tisti, ki preučujejo te grožnje, ohranjajo optimizem. Zgodovina nadzora nad jedrskim orožjem kaže, da lahko javni pritisk prisili svetovne voditelje k odločnemu in skupnemu ukrepanju. "Izvoljene voditelje zanima, zaradi česa jih kličejo njihovi volivci. Ideja, da ljudje nimajo moči, preprosto ne drži," poudarja Alexandra Bell. S tem se strinja tudi astrofizik Daniel Holz, ki opozarja, da nas vesolje ne bo rešilo. Če uničimo sami sebe, tega v prostranstvu vesolja ne bo nihče opazil, kar pomeni, da imamo usodo izključno v svojih rokah.
Dieter Gruen, 103-letni znanstvenik, ki je v mladosti delal pri projektu Manhattan, pozorno spremlja trenutno dogajanje. Čeprav je preživel kubansko raketno krizo, priznava, da ga današnje stanje skrbi bolj kot karkoli doslej. Znanstveniki zato javnost pozivajo, naj se aktivno vključi v reševanje teh ključnih izzivov, saj brez preprečitve globalne katastrofe vse ostale težave postanejo nepomembne.
