Ruski predsednik Vladimir Putin močno poostruje osebno varnost in uvaja strog nadzor nad svojimi najožjimi sodelavci. Kremelj vpeljuje nove varnostne protokole, ki vključujejo namestitev nadzornih sistemov neposredno v domove predsednikovih zaupnikov. Ti ukrepi kažejo na naraščajoč strah pred morebitnim državnim udarom in globoko nezaupanje znotraj ruskega političnega vrha.
Po poročilu evropske obveščevalne službe, ki ga je pridobil ameriški CNN, ruski varnostni aparat uvaja drastične spremembe zaradi nedavnega vala umorov visokih ruskih vojaških častnikov. Stroga pravila zdaj veljajo celo za osebje, ki vsakodnevno skrbi za predsednika. Kuharji, telesni stražarji in fotografi, ki delajo s Putinom, ne smejo več uporabljati javnega prevoza. Varnostniki vsakega obiskovalca Kremlja dvakrat temeljito preverijo, osebje v neposredni bližini predsednika pa lahko uporablja le mobilne telefone brez dostopa do interneta.
Omejeno gibanje in strah pred izdajo
Varnostne službe močno krčijo seznam lokacij, ki jih Putin redno obiskuje. Predsednik in njegova družina ne potujejo več v svoje običajne rezidence v moskovski regiji. Prav tako ne obiskujejo Valdaja, izolirane poletne rezidence, ki leži med Sankt Peterburgom in prestolnico.
Kremelj strožja pravila uvaja postopoma vse od decembra, ko je umrl visoki ruski general. Ta dogodek je sprožil oster spor v samem vrhu ruskega varnostnega aparata. Zahodne obveščevalne službe opozarjajo, da se Kremelj vse bolj boji uhajanja občutljivih informacij, zarot in neposrednih poskusov strmoglavljenja ruskega predsednika. Dogajanje kaže na vse večje nezadovoljstvo znotraj ruskega vodstva, ki se sooča z gospodarskimi težavami, znaki notranjega nesoglasja in vojaškimi neuspehi na ukrajinskih bojiščih.
Na udaru tudi najvišji predstavniki oblasti
Med člani ruske politične elite, ki pri Putinu vzbujajo največ skrbi, izstopa Sergej Šojgu. Nekdanji obrambni minister in trenutni sekretar varnostnega sveta v Moskvi prebudi precej dvomov, čeprav je v preteklosti veljal za enega najtesnejših predsednikovih zaveznikov. Obveščevalna poročila zdaj Šojguja neposredno povezujejo s tveganjem za državni udar, saj ohranja velik vpliv znotraj visokega vojaškega poveljstva.

Napetosti dodatno povečujejo nedavne aretacije. Marca so varnostni organi aretirali Ruslana Calikova, nekdanjega Šojgujevega namestnika. Analitiki ta dogodek ocenjujejo kot "grobo kršitev tihih dogovorov o zaščiti med elito". Aretacija neposredno slabi Šojgujev položaj in močno povečuje verjetnost, da bo tudi sam kmalu postal tarča uradne sodne preiskave. Vse te poteze dokazujejo, da ruski predsednik v času največjih geopolitičnih napetosti ne zaupa niti tistim ljudem, ki so mu desetletja zvesto stali ob strani.

