Evropski uradniki vse glasneje opozarjajo, da bi ruski predsednik Vladimir Putin lahko izkoristil politično negotovost v ZDA in še vedno premalo razvito evropsko obrambo. Politiki in zaposleni v obrambnih strukturah se bojijo, da Kremelj prihodnji dve leti vidi kot idealen čas za preizkušanje zavezanosti Zahoda zvezi Nato. V tem času v Beli hiši sedi Donald Trump, Evropska unija pa še ni povsem okrepila svojih vojaških zmogljivosti.
Finski evropski poslanec Mika Aaltola opozarja, da se ZDA umikajo iz Evrope in da čezatlantski odnosi razpadajo. Evropa po njegovih besedah še ni popolnoma pripravljena, da sama prevzame odgovornost za svojo varnost. Rusija je v vojni z Ukrajino sicer pokazala določene omejitve svoje vojaške moči, vendar pa Putin po mnenju poslanca že dolgo kaže željo po zavzetju dodatnega ozemlja. "Nekaj bi se lahko zgodilo zelo kmalu - zdaj je priložnost za Rusijo," je dejal.
Tarče bi lahko bile nejasne in dvoumne
Čeprav obrambni uradniki ne izključujejo možnosti kopenske ofenzive na katero od članic Nata, menijo, da je takšen scenarij malo verjeten. Rusija je namreč izčrpana zaradi vojne v Ukrajini, poroča spletni portal Politico. Strokovnjaki namesto tega pričakujejo nejasne napade. Putin bi na ta način poskušal izzvati delitve znotraj Nata glede vprašanja, ali določen incident sploh dosega prag za aktivacijo 5. člena o medsebojni obrambi.
Napad bi lahko prevzel različne oblike. Aaltola pojasnjuje, da Kremelj verjetno ne bi izvedel očitnega vdora na območjih, kjer je Nato močan, na primer na poljski meji. Veliko bolj verjetne so operacije z droni, incidenti v Baltskem morju ali napadi na manjše otoke na Arktiki. Rusija že uporablja delno militarizirano floto v senci, napadi z droni pa ne zahtevajo vojakov in neposrednega prečkanja meje. S takšnimi potezami bi Putin pritisnil na evropske zaveznike Ukrajine in hkrati poskušal preprečiti odziv ZDA.
Vpliv ameriške politike na evropsko varnost
Evropske države pospešeno razvijajo svojo obrambo, vendar pa bo učinek tega na terenu viden šele čez nekaj let. Načrt obrambne pripravljenosti predvideva, da bo Evropa šele do leta 2030 sposobna verodostojno odvrniti nasprotnike in odgovoriti na vsako agresijo. Poljski premier Donald Tusk izpostavlja, da trenutno največjo grožnjo predstavlja prav nenehna dezintegracija zavezništva.
Ameriška politika igra pri tem ključno vlogo. Trump je v preteklosti Nato označil za "papirnatega tigra". Uradniki opozarjajo, da bi Trump v primeru slabega rezultata republikancev na vmesnih volitvah lahko poskušal znova pridobiti volilno bazo z močnejšim pritiskom na Evropo in zmanjšanjem podpore Ukrajini. ZDA so nedavno že napovedale umik 5000 vojakov iz Nemčije, kar dodatno povečuje skrb glede ameriške zavezanosti evropski varnosti.
Evropa razdeljena glede ocene grožnje
Evropske države niso enotne pri ocenjevanju neposredne ruske grožnje. Predstavniki Finske in Litve opozarjajo na nujnost hitre krepitve protiraketne obrambe. Opozarjajo, da vojna izčrpava ruske vire, zato Kremelj išče izhod, ki pa ga ne vidi v mirovnih pogajanjih, temveč v širjenju konflikta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in drugi visoki predstavniki v Kijevu prav tako opozarjajo, da bi se Rusija lahko pripravljala na potezo proti baltskim državam.
Na drugi strani predstavniki Estonije in nekateri visoki uradniki Nata svarijo pred širjenjem panike. Estonski predsednik Alar Karis poudarja, da je Rusija trenutno zelo zaposlena v Ukrajini in nima dovolj zmogljivosti za hkratno vojno proti baltskim državam. Kljub temu priznava, da Evropa ne sme izključiti nobenega scenarija in mora ostati v visoki pripravljenosti. Aaltola ob tem opozarja, da podcenjevanje grožnje ustvarja lažen občutek varnosti, zaradi česar demokratične države ne usmerjajo dovolj virov v obrambo.
