Konflikti na Bližnjem vzhodu in strah pred novimi motnjami na energetskih trgih silijo zvezo Nato v resen razmislek o odvisnosti od nafte in plina. Vojaško zavezništvo vse glasneje razpravlja o velikem preobratu, ki vključuje prehod na obnovljive vire energije in bolj zeleno vojaško infrastrukturo. Evropa namreč pospešeno išče načine, kako se zaščititi pred morebitnimi energetskimi šoki in izsiljevanjem.
Študija Natovega centra odličnosti za energetsko varnost opozarja, da se morajo prihodnje vojaške baze in operacije manj zanašati na dizelske generatorje in uvoz fosilnih goriv. Namesto tega predlagajo večjo uporabo sončnih panelov, vetrne energije, vodika in sintetičnih goriv. Oboroženi spopadi in geopolitične krize lahko zelo hitro ohromijo oskrbo z energijo, kar še posebej velja za Evropo, ki nima dovolj lastnih zalog nafte in plina, poroča hrvaški Večernji list.
Zveza Nato uradno pojasnjuje, da študija ne predstavlja nujno stališča celotnega zavezništva, vendar potrjujejo pomembnost diverzifikacije energetskih virov. "Z uvajanjem alternativnih virov energije zmanjšujemo odvisnost in povečujemo odpornost zavezništva," so predstavniki Nata pojasnili za portal Politico. Kriza na Bližnjem vzhodu, zlasti napetosti okoli Hormuške ožine, jasno kaže, kako hitro lahko globalna oskrba z energijo postane ogrožena.
Ideje ne naletijo povsod na odobravanje
Natovi strokovnjaki opozarjajo, da klasični dizelski generatorji sicer delujejo zanesljivo, vendar na terenu ustvarjajo ogromne logistične težave. To velja predvsem za oddaljena in vojna območja. Simulacije prihodnjih vojaških taborov kažejo, da uporaba obnovljivih virov energije močno zmanjša potrebo po uvozu goriva. Kombinacija sončne in vetrne energije lahko poveča energetsko avtonomijo vojaških taborov za kar 35 odstotkov. Takšna energetska neodvisnost povečuje učinkovitost vojaških baz in zmanjšuje tveganja pri oskrbi.
Te ideje pa ne naletijo povsod na odobravanje. Ameriški predsednik Donald Trump pogosto kritizira zelene politike in zagovarja povečanje črpanja nafte in plina. Podobno stališče zagovarja ameriški obrambni minister Pete Hegseth, ki ostro nasprotuje podnebnim politikam v vojski in trdi, da Pentagon ne bo več sledil tovrstnim usmeritvam. Kljub temu nekatere evropske članice Nata že pospešeno eksperimentirajo z alternativnimi gorivi. Norveška vojska uspešno preizkuša trajnostno sintetično gorivo na bojnih letalih F-35, Francija pa že od leta 2023 uporablja trajnostna goriva za svoje vojaške helikopterje.
Vojna v Ukrajini razkrila ranljivost oskrbovalnih verig
Vojna v Ukrajini dodatno opozarja na problem odvisnosti vojsk od fosilnih goriv. Pomanjkanje dizla na bojišču redno vodi v strogo racionalizacijo porabe. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zato išče nove energetske dogovore z državami Perzijskega zaliva, da ukrajinski vojski zagotovi nujno potrebno oskrbo.
Vojaški analitiki vse pogosteje opozarjajo, da energija postaja eno ključnih orožij v prihodnjih spopadih. Zanašanje izključno na fosilna goriva tako predstavlja eno največjih slabosti modernih oboroženih sil, saj nasprotniku omogoča, da s prekinitvijo oskrbovalnih poti ohromi celotne vojaške operacije.
