Bi se lahko ponovil scenarij iz bivše Jugoslavije? To je nevarnost, ki Evropi grozi po koncu vojne

Namestnik vodje agencije za mejno in obalno stražo opozarja na veliko tveganje obsežnega tihotapljenja orožja iz Ukrajine in na hibridne grožnje na vzhodnih mejah Evrope.

Fotografija je simbolična. 
Fotografija je simbolična. 
Profimedia
Datum 11. maj 2026 14:02
Čas branja 2 min

Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) se pospešeno pripravlja na varnostne izzive, ki bodo sledili ob morebitnem premirju ali koncu vojne v Ukrajini. Namestnik vodje agencije Lars Gerdes opozarja na izjemno visoko tveganje obsežnega tihotapljenja vojaškega orožja, streliva in eksploziva z ukrajinskega ozemlja. Agencija pričakuje, da bodo velike količine vojaške opreme ob koncu spopadov ostale v državi, kjer veliko ljudi nujno potrebuje denar.

To predstavlja resno grožnjo za evropsko varnost, saj lahko sodobno orožje hitro pristane v rokah kriminalnih mrež ali celo terorističnih organizacij, v svojem intervjuju poroča nemški medij Welt. Gerdes potrjuje možnost scenarija, ki smo ga v Evropi videli po koncu vojn na območju nekdanje Jugoslavije, vendar opozarja, da bo tokrat obseg bistveno večji. "Na to se moramo preventivno pripraviti," poudarja. Agencija Frontex zato že zdaj krepi svojo prisotnost na zahodni meji Ukrajine, kjer dodatno usposobljene enote zelo natančno spremljajo situacijo.

Putin: Vojna v Ukrajini se bliža koncu

Nove hibridne grožnje in tehnološki nadzor

Poleg nevarnosti tihotapljenja orožja se evropske meje soočajo z novimi oblikami hibridnih groženj. Gerdes izpostavlja predvsem namensko instrumentalizacijo migrantov, ki jo na vzhodnih mejah izvajajo državni akterji, kot sta Rusija in Belorusija. Situacija je trenutno najbolj dinamična na Poljskem, Finskem in v baltskih državah. Ko pristojni organi zaprejo eno migracijsko pot, se pritisk preprosto preusmeri na druga območja, kar zahteva stalen in prilagodljiv nadzor zunanjih meja.

Frontex zaradi teh izzivov načrtuje znatno razširitev svojih zmogljivosti. Pristojni razmišljajo o povečanju števila operativnih uslužbencev na kar 30.000 ljudi, ki bodo državam članicam pomagali pri varovanju meja. Hkrati agencija vse večji poudarek namenja uporabi sodobnih tehničnih sredstev. Gerdes pri tem izpostavlja predvsem uporabo brezpilotnih letalnikov in naprednega zračnega nadzora. Droni omogočajo bistveno daljši čas opazovanja in pokrivajo večja območja kot helikopterji. "Ker se senzorji in tehnologija kamer nenehno izboljšujejo, lahko veliko hitreje zaznamo premike migrantov in dejavnosti tihotapcev," še dodaja Gerdes.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Vas skrbijo zdravstvene razmere zaradi izbruha hantavirusa na ladji za križarjenje?
Da, zelo!
17%
137 glasov
Počakajmo, da se potniki vrnejo v svoje države ...
26%
213 glasov
Najhuje je že mimo.
7%
55 glasov
Ne, niti najmanj.
41%
331 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
9%
73 glasov
Skupaj glasov: 809