
Številni od rekordov, ki jih je postavil Wayne Gretzky, ljubitelji športa ga poznamo pod vzdevkom The Great One (Veliki), verjetno ne bodo nikdar zrušeni. Najbrž je edini športnik v zgodovini, ki mu je odhod iz domovine skušala preprečiti kar njena vlada. Kajti hokej je v Kanadi enopomenka za šport. In Wayne Gretzky je bil tisti mesija, ki so ga tako dolgo čakali.
Najpomembnejše solze v zgodovini hokeja
Waynu Gretzkyju solze niso nezaustavljivo tekle po licih zaradi udarcev, zlomljenih zob ali reber, ampak ko se je 9. avgusta 1988 pojavil za govorniškim odrom na posebni tiskovni konferenci. "Želel bi se zahvaliti vsem navijačem, ki so me vsa ta leta podpirali, me spoštovali, z menoj živeli moje hokejske sanje. Me konec koncev nosili na poti do rekordov …" Solze, jok. Dve minuti, tri, pet. Tiskovno konferenco so nadaljevali drugi. Nato se je še enkrat zbral: "Žalosten sem, ker moram iz Edmontona. Ker moram iz svoje Kanade. Rad sem bil z vami, a v življenju pridejo trenutki, ko preprosto nimaš izbire."
Težko je sploh opisati, kakšen šok je bil to za športni svet. Samo redki so vedeli, kaj se kuha v ozadju. Le malo prej so Edmonton Oilersi osvojili svoj četrti naslov v ligi NHL. Četrtega v petih letih! Vsa ta leta je bil najboljši igralec prav Gretzky. Ne le najboljši igralec, bil je tudi najboljši strelec, najboljši asistent, najboljši v rednem delu, najboljši v doigravanju. Vselej en in edini, The Great One. In Edmonton? Kaj povprečni ljubitelj športa (in vsega drugega) sploh ve o tem kanadskem mestu? Bore malo. Le ljubitelji hokeja vedo, da je tam za domače Oilerse drsal Wayne Gretzky in verjetno najboljšo ekipo vseh časov vodil do zaporednih naslovov. Ne prej in ne pozneje se v Edmontonu tem uspehom niso niti približali. Tudi zato je imel Gretzky tam status boga.
V ligi NHL nastopajo ekipe iz ZDA in Kanade, slednja pa se šteje za domovino hokeja in ji ta med vsemi športi pomeni daleč največ. Najslajše so prav zmage nad sosedi (morda želi Donald Trump Kanado tudi zato priključiti svojim zveznim državam?). In Gretzky je z Edmontonom skrbel prav za to za popolno prevlado "palčkov nad orjaki", za zmage iskrenih ljubiteljev hokeja nad razvajenimi bogataši onstran meje.
Pravljična zgodba je imela le eno skrito ozadje. Hokejski klub iz Edmontona je imel enega samega lastnika, poslovneža Petra Pocklingtona. Poslovneža, čigar imperij se je sesuval sam vase, iz katerega je curljalo na vse strani. Posegel je po najtežji, a zanj verjetno še edini mogoči rešitvi – prodal bo Wayna Gretzkyja! Ga ponudil na trgu. Vedel je, da bodo ponudbe astronomske, z na novo pridobljenimi denarci pa bo lahko pokrpal luknje. Tako je vsaj upal.
Gretzky je sicer imel desetletno pogodbo, z možnostjo podaljšanja za še enkrat toliko časa. A kako je s pogodbami čez lužo, smo se naučili nedavno, ko so v Dallasu prodali Luko Dončiča. Zanimivo, za Gretzkyja so največ ponudili v Los Angelesu, v ekipi, ki je veljala za večno poraženko, za eno najslabših v ligi nasploh. Doumeli so, da bo prihod največjega zvezdnika vse postavil na glavo, da bodo dobili klub, ki bo odvzel vsaj delček slave Los Angeles Lakersom, večnim košarkarskim zabavljačem, franšizi, ki je z Bostonom pisala zgodovino nekega drugega športa. In imeli so prav!

Razumeli so tudi v kanadski vladi in parlamentu, kjer so mrzlično iskali rešitev, kako bi najdragocenejše nacionalno blago zadržali doma. Ni jim uspelo, ni se dalo. Pa čeprav so ljudje množično demonstrirali pred dvorano, zažigali lutke s Pocklingtonovo podobo. Na koncu je kot običajno odločil denar in Wayne Gretzky je v solzah iz ledenega, kot za hokej ustvarjenega Edmontona odšel v sončno Kalifornijo, kjer je bila ljudem ena zadnjih želja, da bi poležavanje na plaži zamenjali za obisk ledene dvorane.
Namesto na plažo, na led!
Pa se je zgodilo ravno to! Vročo Kalifornijo je čez noč zajela hokejska mrzlica. Šport v Los Angelesu se je delil na obdobje pred in po Gretzkyju. Ko so objavili novico, da The Great One prihaja h Kingsom, so dnevno prodali po tisoč letnih kart, pred tem pa komaj kakšnih deset. Hokejske tekme so druga za drugo postajale dogodki, ki jih nisi smel zamuditi, če si se želel pokazati. In če kje, se ljudje radi pokažejo v mestu, v katerem je ena od mestnih četrti Hollywood.
Šef prodaje pri Kingsih si je mel roke. "Kart nam sploh ni treba več oglaševati. Imamo najboljšega hokejista na svetu. On sam bo razprodal dvorano!" Gretzky tega seveda ni počel zastonj. Šele čez čas so na plano pricurljale podrobnosti o njegovi pogodbi in dogovoru. Za začetek je podpisal eno najboljših pogodb v zgodovini ameriškega športa, svoje so dodali odstotki od prodanih vstopnic. Čez leta je javnost izvedela, da je ob podpisu dobil tudi deset odstotkov klubskih delnic. Z drugimi besedami, čez noč je postal najbogatejši športnik na svetu.
Že v prvi sezoni je Gretzky pokazal, zakaj ljudje drvijo v dvorane, kjer igra. Na prvi tekmi v novem dresu je zadel gol že po prvem dotiku s ploščkom. V četrti tekmi prvenstva jih je čakalo gostovanje v Edmontonu. "Tresel sem se, bal sem se sprejema, koncerta žvižgov," je Gretzky povedal po tekmi. A dočakalo ga je nasprotno: ko se je pojavil v dvorani, kjer je dolga leta navduševal, so gledalci – zbrali so se rekordni 17.503 – vstali in ga sprejeli z ovacijami, ki so trajale polne štiri minute. Tekmo je končal v solzah. "Še naprej sem ponosen Kanadčan, nisem dezertiral, nisem izdal svoje domovine. Moral sem oditi, ker je naše delo pač takšno, da igralci nimamo izbire, kaj šele besede pri tem, kje bomo igrali."
Ko je podpisal za Kralje, je bil star 27 let, bil je rekorder po številu golov v eni sezoni (92), po številu asistenc v eni sezoni (163), po številu točk v eni sezoni (215). Že takrat je bil najboljši asistent vseh časov (1086 zaključnih podaj), manjkalo mu je le še 218 golov, da tudi na vrhu lestvice najboljših strelcev vseh časov prehiti legendarnega Gordieja Howa. Vse te rekorde je podrl v dresu Kraljev, letvice pa ponekod dvignil tako visoko, da bodo eni verjetno ostali za vselej.
Z ekipo se je že v prvi sezoni uvrstil v končnico, podvig, ki je bil prej dolga leta znanstvena fantastika. V Los Angelesu je ostal osem let in v tem času športni zemljevid postavil na glavo. Leta 1988 je v ligi NHL nastopalo 21 ekip, od tega sedem kanadskih. Na ameriškem jugu je imel ekipo Los Angeles, druga najjužnejša ekipa je bila v St. Louisu.
Ko je Gretzky hokejsko palico postavil v kot, je liga štela že 30 ekip. Le še šest kanadskih, zato pa kar devet ekip z ameriškega juga! Podatek, ki govori sam zase. Le Michael Jordan v košarki ali Mohamed Ali med boksarji sta imela takšen vpliv na svoj šport. Pa še njun vpliv je bil verjetno manjši, če se ga sploh da izmeriti.
Slovansko poreklo
Gretzkyjev stari oče se je v Kanado že pred prvo svetovno vojno priselil iz Belorusije. Tisti kraji so takrat pripadali ruskemu imperiju, dedkovi starši pa so bili sploh mešane krvi – delno ukrajinske, delno poljske, delno beloruske. Slovanski koktajl v pravem pomenu besede!
Wayne je bil rojen leta 1961. Oče je zadržal slovanske gene, mati je dodala nekaj anglosaksonskih. Gretzkyjevi so bili kmetje, živeli so od pridelka, pridelanega na deset hektarjev veliki kumarični farmi. A prostora je bilo ogromno, kot se za Kanado tudi spodobi. Ob hiši so postavili drsališče in otroci v družini so začeli drsali takoj, ko so shodili.
Wayne je svoje neverjetne sposobnosti menda kazal že pri dveh letih. Razumel je vsa navodila, predvsem tisto, naj drsa tja, kamor bo šel plošček, in ne tja, kjer je bil. Veščina, ki hitro loči nadarjene od povprečnih. V vseh otroških kategorijah je bil najboljši, zato jih je začel kmalu začel preskakovati. Ob tem je zanimivo, da sploh ni imel posebno atletske postave. Visok je bil le kakšen centimeter več kot 180 centimetrov, tehtal je dobrih sedemdeset kilogramov. Ni bil ne posebno hiter, seveda tudi ne posebno močan. Bil je skoraj najslabši na vseh testih v vseh svojih ekipah. Povrhu je imel še težave s perifernim vidom.

V krhkem telesu pa se je skrival umetnik. Genij igre, ki je prednjačil z igralsko inteligenco in branjem igre. Imenitno je predvideval odboje ploščka, da je bil lahko pravočasno pri njem. Govorili so, da igra, "kot bi imel oči tudi na zadnji strani glave". Komentatorji so njegovo sposobnost razložili: "V svojih mislih si lahko predstavlja celotno ledeno ploskev s premikajočimi se igralci." Zaradi te sposobnosti so ga poimenovali tudi Einstein hokeja.
Že z osemnajstimi leti so ga "kupili" Edmontončani, vse drugo je športna zgodovina.
Pisarna za golom
Wayne Gretzky je nasprotne igralce šokiral tudi z neverjetnim občutkom za izmikanje. To je počel tako učinkovito, da se je pojavila govorica o pravilu, ki ne dovoljuje naletov nanj. Pravilu, ki ga seveda ni bilo. Nekajkrat v karieri jih je skupil tudi Wayne, a to je bilo tako redko, da je eden njegovih konkurentov Denis Potkin resignirano zajavkal: "Nalete na Gretzkyja lahko primerjamo zgolj z objemom megle. Vidiš ga, ko stegneš roke proti njemu, pa ne čutiš ničesar, le hlad. Kot da bi imel radar za nevarnosti na ledu." Gordie Howe pa je verjel, da bi pri Gretzkyju našli tretje oko, če bi si le kdo upal razmakniti njegove lase.
Morda še bolj kot po izmikanju je Gretzky slovel po svojem taktičnem postavljanju za golom. To je počel tako učinkovito, da so ta del igrišča v šali razglasili za njegovo pisarno, saj so tam njegove spretnosti prišle najbolj do izraza. Koliko čudovitih podaj je od tam poslal pred gol! In kolikokrat je, če v bližini ni bilo dobro postavljenih soigralcev, kar sam zaokrožil okrog gola in streljal. Bobby Orr, še ena hokejska legenda, je priznal: "Podaja bolje kot kdorkoli. Zakaj? Ker misli nekoliko potez vnaprej."
Gretzkyju mojstrstvo seveda ni padlo z neba. Deloma že, večino pa je natreniral. V svoji avtobiografiji je zapisal: "Vse, kar sem si želel početi pozimi – in v Kanadi so zime dolge – je bilo preživeti čas na ledu. Zjutraj sem vstal in poldrugo uro pred odhodom v šolo drsal. Ob 15.30 sem bil spet na ledu, kjer sem ostal do večerje. Običajno sem jedel kar obut v drsalke in odhitel nazaj ter drsal do desetih zvečer, ob vikendih še dlje. Včasih sem dolgo v noč drsal skupaj z očetom, mojim prvim in najboljšim trenerjem."
Življenje po hokeju
Gretzky se je z ledenih ploskev poslovil leta 1999. Takoj so ga sprejeli v Hokejski hram slavnih lige NHL, kot prvega in menda tudi zadnjega brez običajnega triletnega premora. Leto za tem je postal še član Mednarodnega hrama slavnih. Njegove številke 99 niso upokojili le v nekdanjih klubih, upokojila jo celotna NHL! V Edmontonu so po njem poimenovali cesto, ki vodi mimo hokejske dvorane, pred dvorano v Los Angelesu pa so postavili njegov kip v naravni velikosti.
Ob deležu v klubu iz Los Angelesa je Gretzky postopoma kupoval deleže še v drugih športnih ekipah. Najprej je kupil deset odstotkov v Phoenixu pri tamkajšnjih Kojotih, kjer je postal tudi podpredsednik (pozneje tudi športni direktor in celo trener).
Kot trener se je pozneje preizkusil tudi v reprezentanci Kanade, ki jo je leta 2002 popeljal do prve zlate kolajne po petdesetih letih! Leta 2010 je uspešno lobiral za zimske olimpijske igre v Vancouvru, kjer je bil – logično – tudi prižigalec olimpijskega ognja.
Rekordi
Čeprav je Rus Aleksander Ovečkin nedavno ujel in prehitel Gretzkega na večni lestvici najboljših strelcev, so legendarnemu Kanadčanu v lasti ostali še številni drugi dosežki. Je z naskokom najboljši podajalec, kar mu v seštevku golov in podaj prinaša ogromno prednost (preko tisoč točk) pred vsemi drugimi. Štirikrat je dvignil Stanleyjev pokal za prvaka lige NHL. Je edini, ki je v eni sezoni zbral vsaj 200 točk, dosežek pa je ponovil kar štirikrat. Neštetokrat je bil izbran za najbolj koristnega igralca v rednem delu ali v končnici.
Če se športni strokovnjaki tako radi prepirajo o tem, kdo je najboljši tenisač ali nogometaš vseh časov, če mnogi podvomijo celo o Jordanu v košarki ali Aliju v boksu, v hokeju dvoma ni. Eden in edini je The Grat One. Wayne Gretzky za vse večne čase.
Gretzky je ohranil neverjetno priljubljenost v domovini in v ZDA. Nastopal je na televiziji, se preizkušal kot voditelj, kot sodnik v plesnem šovu, nastopil je v risankah in mnogih filmih. Ima deleže v restavracijah, podjetju za upravljanje dvoran, podjetju s športno opremo.
Z ženo Janet se je poročil leta 1988, še danes srečen par ima pet otrok. Kljub svoji neverjetni karieri ga doma menda ne kličejo The Great One, temveč preprosto Dad. Radi ga imajo, zato pa obstaja skoraj milijarda razlogov na družinskem bančnem računu. Reveži niso, pa tudi nekaj naslednjih generacij Gretzkyjev ne bo trpelo pomanjkanja.
V bistvu je pisati o Waynu Gretzkyju dolgočasna reč. Veliki, največji in oh in sploh. Menda edinkrat se je zaiskrilo leta 2006, ko so zaradi ilegalnih športnih stav aretirali trenerja Kojotov Ricka Tochetta, posnetki telefonskih pogovorov pa so vodili tudi do Gretzkyja. Iz godlje ga je izvlekla žena, ki je "priznala", da je na skrivaj stavila ona. Rahli konflikt interesov so ji oprostili in že leto pozneje sta bila oba oproščena obtožb.
Z zadnjo neprijetno situacijo pa se spopada prav te dni. V težave ga je spravil slovenski zet, ameriški predsednik Donald Trump, ki ga je Gretzky aktivno podpiral pred volitvami. Ko pa je Trump začel opletati z jezikom in napovedovati, da bo Kanado priključil k ZDA, so Gretzkyja prosili, naj se izjasni. "Si za Trumpa in njegove nore ideje ali si v srcu še Kanadčan?" Godlja, iz katere se ni mogoče tako preprosto izvleči, pa čeprav si velemojster strategije.