Alpacem Cement in slovensko podjetje Enertron sta sklenila partnerstvo za izgradnjo trenutno največje sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom energije v Sloveniji, ki bo umeščena na območju cementarne v Anhovem. Projekt je ena večjih investicij v obnovljive vire energije v industrijskem okolju pri nas in združuje proizvodnjo in shranjevanje električne energije v enoten sistem.
Kot poudarja predsednik uprave Alpacem Cementa dr. Tomaž Vuk, projekt presega zgolj energetsko investicijo: "Projekt predstavlja pomemben korak k trajnostni preobrazbi industrijskega območja Anhovo v prostor, kjer čista obnovljiva energija sobiva s podjetjem, naravo in družbo." Ob tem dodaja, da trajnostni razvoj zahteva konkretne ukrepe, investicija pa pomeni enega takšnih korakov.
Projekt Aurora
– 20 MW instalirane moči
– 20.000 MWh letne proizvodnje
– več kot 25.000 panelov
– 16 MW/32 MWh baterijski hranilnik
– enakovredno letni porabi električne energije približno 5000 gospodinjstev
– –5000 ton CO2/leto
V okviru projekta bodo postavili več kot 25.000 novih sončnih panelov, ki bodo skupaj z že obstoječimi sistemi dosegli skupno instalirano moč 20 MW. Letna proizvodnja električne energije bo znašala približno 20.000 MWh, kar ustreza približno petini proizvodnje Hidroelektrarne Solkan. Tolikšna količina energije lahko pokriva porabo okoli 5000 slovenskih gospodinjstev.
Odmik od klasične proizvodnje energije k celovitim energetskim sistemom
Pomemben del projekta je baterijski hranilnik z zmogljivostjo 16 MW/32 MWh, ki bo omogočal shranjevanje presežkov energije in njihovo uporabo v času večje porabe. Kot pojasnjuje vodja projekta Simon Kragelj, so hranilniki temelj za stabilnost sistema: "Prav hranilniki so za elektroenergetsko omrežje ključni, ker zagotavljajo stabilno in zanesljivo delovanje elektroomrežja in omogočajo večji delež obnovljivih virov brez nadgradenj omrežja."
Takšen pristop pomeni prehod od klasične proizvodnje energije k celovitim energetskim sistemom, kjer se proizvodnja, shranjevanje in upravljanje energije dopolnjujejo. To postaja vse pomembnejše ob povečevanju deleža obnovljivih virov, katerih proizvodnja je odvisna od vremenskih razmer.
Projekt bo imel tudi merljiv vpliv na poslovanje podjetja Alpacem Cement. Delež električne energije iz lastnih obnovljivih virov se bo povečal za več kot deset odstotkov, hkrati pa bo elektrarna prispevala k zmanjšanju emisij za približno 5000 ton ogljikovega dioksida na leto. Kragelj ob tem poudarja, da projekt prispeva k večji energetski odpornosti in manjši odvisnosti od zunanjih virov energije.
Ime s simbolnim pomenom
Projekt, ki so ga razvijali več kot dve leti, je tretja in hkrati največja faza razvoja sončnih elektrarn v cementarni Anhovo. V partnerstvu ima Enertron ključno vlogo, saj prevzema razvoj, izgradnjo in dolgoročno upravljanje celotnega sistema.
V podjetju poudarjajo, da gre za dolgoročno strateško sodelovanje, ki presega posamezen projekt. Po njihovih navedbah takšni modeli omogočajo učinkovitejši razvoj energetskih rešitev in večjo zanesljivost delovanja celotno življenjsko obdobje.
Ime projekta – Aurora – so izbrali zaposleni obeh podjetij z internim glasovanjem. Ob tem je član uprave Alpacem Cementa mag. Dejan Bostjančič-Zwitter povedal, da ime simbolno ponazarja prihod sonca in pomen projekta za energetsko preobrazbo podjetja.
V Enertronu projekt razumejo kot del širšega premika v energetiki. Prokuristka podjetja Urška Sušnik poudarja: "Prihodnost energetike ni več vezana zgolj na proizvodnjo električne energije, temveč na celovite energetske sisteme, ki povezujejo proizvodnjo, hranjenje in upravljanje energije." Ob tem dodaja, da podjetje cilja na zahtevne industrijske projekte, kjer lahko dosežejo največji vpliv na razogljičenje gospodarstva.
Po podatkih podjetja Enertron bodo projekti, pri katerih sodelujejo, v času obratovanja skupaj proizvedli več kot 6 TWh električne energije, kar presega letno porabo vseh slovenskih gospodinjstev.
Industrijska raba ter okoljske in družbene funkcije z roko v roki
Pri umeščanju sončne elektrarne v prostor so sodelovali tudi arhitekti, ki so upoštevali tehnične, naravne in družbene vidike. Kot poudarja arhitekt Miha Čebulj, partner v biroju Sadar+Vuga, so projekt zasnovali tako, da omogoča tudi dvojno rabo prostora – med drugim za zatravitev, čebelarjenje ali pašo drobnice – ter postopno odpiranje območja širši javnosti.
Takšni pristopi postajajo vse bolj pomembni pri umeščanju energetskih projektov v prostor, saj združujejo industrijsko rabo z okoljskimi in družbenimi funkcijami.
Ob tem v Alpacem Cementu napovedujejo tudi širši investicijski cikel, s katerim želijo doseči skladnost z najstrožjimi okoljskimi standardi v Evropi.
Zgleden primer razvoja energetskih rešitev
Projekt Aurora se umešča v širši kontekst energetskega prehoda, v katerem ima industrija ključno vlogo. Veliki industrijski porabniki energije so namreč eden največjih potencialov za zmanjševanje emisij in povečanje deleža obnovljivih virov.
Kombinacija sončnih elektrarn in baterijskih hranilnikov omogoča večjo energetsko neodvisnost, stabilnost sistema in učinkovitejše upravljanje porabe. Takšni projekti hkrati razbremenjujejo elektroenergetsko omrežje in zmanjšujejo potrebo po dodatnih infrastrukturnih nadgradnjah.
