Glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc se je v današnji izjavi za medije odzval na izjave nekaterih komentatorjev o rekordnih dobičkih podjetij v lanskem letu. Izpostavil je, da se je pred volitvami v javnosti govorilo o 'rekordnih dobičkih', dejansko pa so bili v obdobju 2022-2024 dobički pretežno ustvarjeni v treh dejavnostih (farmacija, finančni sektor, energetika), v ostalem delu gospodarstva, ki ustvari 91 odstotkov celotne dodane vrednosti gospodarstva, pa so se v tem obdobju realno znižali za 16 odstotkov. Z dobički se poskuša tudi v javnosti pod vprašaj postaviti opozorila gospodarskih organizacij o padajočih trendih gospodarstva tako za zadnja tri leta kot za lansko leto.
"Podatki za lani, ki jih je objavil AJPES, v ničemer ne zanikajo analize in opozoril GZS o upadanju gospodarske rasti v zadnjih treh letih, ki so osnovane na podatkih mednarodnih in domačih institucij. Gre za agregaten nabor določenih podatkov iz letnih poročil, ki so nerevidirani in nekonsolidirani. Sploh poudarek na nekonsolidiranih finančnih izkazih je pomemben, saj pomeni, da se pri lastniški prepletenosti družb določeni poslovni kazalniki, kot je dobiček, dejansko beležijo dvakrat, prek matične in odvisne družbe."
Ivanc še pojasnjuje, da prva objava AJPES-a o poslovanju družb v letu 2025 tudi ne omogoča poglobljene presoje, katere gospodarske dejavnosti so poslovale bolje in slabše. Ni namreč razkrita struktura dodane vrednosti ali dobička po posameznih dejavnostih, prav tako niso razkriti ključni kazalniki, ki so relevantni za kvalitativno oceno poslovanja družb kot so EBITDA, stroški dela in investicije.
Dodal je, da stanja gospodarstva ni mogoče presojati zgolj na podlagi neto dobička, ki je računovodska kategorija in se pogosto napačno enači z izplačili lastnikom ali spremembo denarja na poslovnem računu. Ključen kazalnik, ki omogoča presoja poslovanja agregate gospodarskih družb, je dodana vrednost, ki se je v letu 2025 pri družbah realno povečala le za 0,4 odstotka, nominalno pa za 4 odstotke. Ivanc še meni, da objavljeni podatki AJPES-a še ne morejo odražati dviga minimalne plače v 2026. Ta ukrep bo v celoti vplival na poslovne rezultate podjetij šele v letu 2026.
