Leto 2025 je bilo za slovensko gospodarstvo dobro leto. Večina podjetij bi bila kar zadovoljna, če bi takšno poslovanje letos lahko ponovila ali nadgradila, je na konferenci za novinarje ocenil vodja sektorja za statistiko in informiranje na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Miran Vičič.
Na podlagi podatkov iz letnih poročil za lansko leto na Ajpesu ugotavljajo, da so gospodarske družbe lani ustvarile prihodke v višini 148,5 milijarde evrov, kar je štiri odstotke več kot v letu 2024, neto čisti dobiček so povečale za 13 odstotkov na 7,3 milijarde evrov, neto dodano vrednost na zaposlenega za 34 odstotke na 67.102 evra. Samostojni podjetniki, ki so zavezanci za oddajo letnih poročil, so lani ustvarili 6,9 milijarde evrov prihodkov, kar je devet odstotkov več kot v letu 2024, neto dodano vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene so povečali za deset odstotkov na 22.418 evrov.
Velike družbe ustvarile polovico prihodkov
Med gospodarskimi družbami so po dobičkonosnosti daleč najbolj uspešne mikro družbe, ki so lani v primerjavi s predlani neto čisti dobiček povečale za 52 odstotkov. "Pri tem velja omeniti tudi velike družbe, ki jih je 343, kar je 0,4 odstotka vseh, ustvarijo pa skoraj polovico vseh prihodkov," je razložil Miran Vičič. Med regijami izstopa Gorenjska, kjer so podjetja lani v primerjavi s predlani povečala neto čisti dobiček za 57 odstotkov. Največji padec so imela podjetja v koroški regiji z zmanjšanjem za 29 odstotkov. Podjetja v posavski regiji so lani glede na predlani imela za 28 odstotkov manjši neto čisti dobiček, podjetja v pomurski regiji za 17 odstotkov in v podravski regiji za enajst odstotkov.
67.102 evra je lani znašala neto dodana vrednost na zaposlenega (+34 %).
6,9 milijarde evrov prihodkov, kar je devet odstotkov več kot v letu 2024, so imeli s.p.-ji.
536.844 ljudi so zaposlovali v letu 2025.
2474 evrov je znašala povprečna mesečna plača na zaposlenega.
Po dejavnostih po rasti neto čistega dobička daleč najbolj izstopajo podjetja s področja električne energije, gradbeništva, nastanitvenih in gostinskih dejavnosti ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti. Največji padec pa so imela podjetja na področju rudarstva, telekomunikacij in založništva. Stabilno rast so ohranila podjetja v panogah trgovine, s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti ter predelovalnih dejavnosti, ki so jedro slovenskega gospodarstva in ustvarijo približno polovico vsega čistega dobička.
Najvišja dodana vrednost v energetiki
Pri neto dodani vrednosti na zaposlenega so podjetja v osmih dejavnostih nad slovenskim povprečjem v višini 67.102 evra, podjetja iz 12 dejavnosti pa so pod tem povprečjem. Najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega so lani z zneskom 166.734 evrov imela podjetja v panogi oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom. Z zneskom 135.339 evrov izstopajo tudi podjetja s področja poslovanja z nepremičninami.
Gospodarske družbe so lani glede na predlani prihodke od prodaje na tujih trgih povečale za dva odstotka, od tega na trgu EU za en odstotek in na trgih zunaj EU za štiri odstotke. Število zaposlenih na podlagi delovnih ur je z 536.844 ostalo na enaki ravni kot v letu 2024. Skoraj polovico prodaje na tuje trge ustvarijo podjetja s področja predelovalnih dejavnosti. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je lani znašala 2474 evrov, kar je štiri odstotke več kot v letu 2024. Letno poročilo za leto 2025 je Ajpes letos prejel od 73.803 gospodarskih družb, kar je 1244 več kot lani za leto 2024.
Samostojni podjetniki, ki morajo Ajpesu oddati poročilo o poslovanju, so lani ustvarili 6,9 milijarde evrov prihodkov in 6,3 milijarde evrov odhodkov, kar pomeni, da je njihov podjetnikov dohodek kot razlika med prihodki in odhodki bil 622 milijonov evrov. To je za 15 odstotkov več kot v letu 2024. Letno poročilo za leto 2025 je predložilo 51.636 samostojnih podjetnikov. Normirancev, ki jim tega poročila ni treba predložiti, je med samostojnimi podjetniki okoli 70 tisoč.
V prvem četrtletju rast insolventnih postopkov
Za prve tri mesece letos je Miran Vičič izpostavil, da se je nadaljevala rast števila insolventnih postopkov. Našteli so jih 338, v enakem obdobju lani pa 275. Največ jih je bilo na področju gradbeništva (25 odstotkov), trgovine (16 odstotkov) ter prevoza in skladiščenja (12 odstotkov). Prilivi na račune podjetij iz domačega plačilnega prometa so bili v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za šest odstotkov, samostojnih podjetnikov pa za 3,6 odstotka. Iz tega je mogoče sklepati, da je likvidnost letos boljša, kar se kaže tudi v povprečnem dnevnem znesku zapadlih neporavnanih obveznosti, ki je pri podjetjih letos v primerjavi z lani nižji za 22 odstotkov, pri samostojnih podjetnikih pa za en odstotek.
