Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Nacionalni svet za kulturo (NSK) je današnjo 25. redno sejo posvetil osnutku Nacionalnega programa za kulturo (NPK) 2018-2025, ki je v javni obravnavi še do sobote, 30. septembra.
Skupno mnenje članov sveta je podala predsednica Uršula Cetinski: NSK ugotavlja, da je predlog NPK spodbudil dovolj obširno in kakovostno javno razpravo. Vendar pa mislijo, da osnutek samo pogojno ustreza temu, kar naj bi NPK bil. Ne očitajo mu strateške naravnosti, zato pa pomanjkanje akcijskega načrta. Če je bil zadnji kulturni program, ki ga je napisala ekipa ministra Uroša Grilca in je v veljavi še do konca tega leta, po mnenju NSK preveč drobnjakarski, je ta presplošen. Izoblikovanje splošnih smernic je sicer dobrodošlo, a brez akcijskega načrta ta osnutek pušča preveč odprtih vprašanj, zato NSK predlaga, da v strategijo vključijo tudi akcijski načrt za prva štiri leta in da naj bo ta sestavni del dokumenta, ki bo šel v odločanje v državni zbor. Prav tako naj se priloži evalvacija preteklega oziroma še aktualnega NPK, saj bodo tako poslanci dobili potreben uvid v stanje kulture v tem trenutku.
Osnutek samo pogojno ustreza temu, kar naj bi bil NPK
Konsenz je operativen, ne pa vsebinski
Prispevki članov sveta so se potem usmerili na posamezna področja umetnosti oziroma kulture, pokazali pa so tudi, da je vsebinski konsenz med člani skoraj nemogoč in da je operativni skupni predlog res največ, kar svet v takšni sestavi zmore. Andrej Gaspari se je posvetil področju kulturne dediščine. Kot hvalevredno je označil namero o ustanovitvi nacionalnega sklada za kulturno dediščino. Ob tem je poudaril, da lahko poraba sredstev iz sklada temelji le na preglednosti in strokovni utemeljenosti, temu pa je lahko podlaga le sprejem kriterijev in meril.
Alibiji za agencijo za umetnost
Po mnenju Silvana Omerzuja je osnutek NPK preobsežen in premalo konkreten, saj ne ponuja rešitev in tudi ne ugotavlja, zakaj je do problemov prišlo. Osnutek sicer priznava nesorazmerja med posameznimi področji, a ne ponuja rešitev. Izpostavil je popolno zapostavljenost likovnega področja (umetniki v državnih galerijah razstavljajo "za svoj denar") in se vprašal o smislu nove agencije za umetnost. Samo presojanje in razdeljevanje sredstev sta preslab alibi zanjo. Smiselna bi bila, če bi umetnikom res pomagala pri pridobivanju evropskih sredstev ali jim nudila pravno pomoč, da bi se lahko sami bolj posvečali svojemu delu.
Tretjina samozaposlenih pod pragom revščine
Jadranka Plut misli, da je osnutek programa bolj podoben predhodni analizi, iz katere bi moral NSK šle izhajati. Načrtovane spremembe za samozaposlene in nevladni sektor so v glavnem problematične: predvidena delitev poklicev na avtorske in neavtorske na primer je lahko izhodišče za zmanjšanje števila samozaposlenih (ena tretjina jih že živi pod pragom revščine, polovica pa jih ne dobi niti minimalne plače), uvedba koncesij za najbolj razvite nevladne organizacije pa bi bila dobrodošla, a le če bi funkcionirali tudi drugi mehanizmi, ki pa jih ni. Tudi ona je problematizirala agencijo za umetnost in izpostavila pomislek, da bi se lahko na račun administracije zmanjšala sredstva za umetnost.
Minister naj se enkrat oglasi pri Cerarju
Tone Partljič se je odločno zavzel za sicer ne ravno natančno definirano decentralizacijo in se obregnil ob nekatere druge (slabe) definicije. Če je problematična definicija kulture kot narodotvorne, potem je problematičen tudi "nacionalni" program za kulturo, "nacionalno" gledališče in tako dalje. Res je postala tudi kultura samo potrošnja, vendar se moramo dogovoriti, kje so meje (kulture). Od kolega ministra Peršaka pa pričakuje, da "se boš enkrat oglasil pri Cerarju" in mu na glavo obrnil pogled na kulturo. In še to pričakuje, da se NPK ne bo zaključil tisti trenutek, ko ga bo parlament sprejel.
Če nisi zaposlen, ne moreš imeti dopusta
Uroš Lajovic je ugotovil, da so nekatere definicije v osnutku v nasprotju z naravo umetnosti in logiko sploh: da so kreativne industrije contradictio in adiectona primer, ker je kreacija unikatna in ne more biti fabricirana, in da ne razume, zakaj bi imeli porodniške dopuste za samozaposlene, ker če nisi zaposlen, pač ne moreš imeti dopusta.
Minister Peršak je na seji marsikaj pojasnil, za zdaj pa še ni povedal, ali bodo upoštevali poziv NSK k akcijskemu načrtu in evalvaciji dosedanjega nacionalnega programa za kulturo.
Investiranje ne bo absolutno zavezujoče
Dragan Matić, predsednik parlamentarnega odbora za kulturo, je članom NSK včeraj predstavil novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Zujik), ki uvaja pri javnih naročilih obvezen delež investiranja v likovno opremo - pri proračunu nad deset milijonov evrov je to 1,25 odstotka proračuna projekta, pri proračunu do deset milijonov pa en odstotek. Namen zakona so kultiviranje javnega prostora, spodbujanje trga z umetninami in razvoj kulturnega turizma. Dela bo izbirala komisija, ki jo bo moral imenovati investitor, večinoma s seznama strokovnjakov, ki jih bo priporočilo ministrstvo. Tako ministrstvo kot NSK novelo pozdravljata, je pa Matić že povedal, da bo zavezujoča samo za državo, za lokalne skupnosti pa samo priporočljiva, saj so se te že uprle predlogu.