"Beseda kmet je pri nas še vedno žaljivka, v Avstriji pa je kmet gospod," je na okrogli mizi o problemih in izzivih mladih prevzemnikov kmetij opozoril predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Prav vprašanje odnosa družbe do kmetov, skupaj z negotovo ekonomiko in zahtevnim življenjskim slogom, ostaja eden ključnih razlogov, da se mladi vse težje odločajo za prevzem družinskih kmetij.
O problematiki so poleg Podgorška na sejmu razpravljali še Klemen in Urban Hlade iz Kmetije Hlade ter Danica in Nina Kolarič Krajnc iz Kmetije Kolarič Krajnc. Kot razpravljavec je bil sprva napovedan še predsednik državnega sveta Marko Lotrič, a se je zaradi drugih obveznosti dogodka udeležil le uvodoma, ko je izpostavil, da vprašanje mladih na podeželju ni zgolj kmetijska, temveč širša razvojna tema: "Če želimo, da bodo mladi ostali na kmetijah, jim moramo ponuditi razloge. Pokazati moramo, da se na kmetiji splača delati in živeti." Med ključnimi ukrepi, ki bi jih morala v ta namen izvajati država, je naštel višje subvencije za mlade prevzemnike, podporo družinskim kmetijam, izobraževanje ter krepitev zadrug, ki bi kmetom zagotavljale stabilnejše pogoje in predvidljive odkupne cene.
Problem negativna podoba kmetijstva
Podgoršek je nato v nadaljevanju opozoril, da je generacijski prehod na slovenskih kmetijah postal velik problem, saj da mlade od nadaljevanja družinske tradicije odvrača tudi negativna podoba kmetijstva. "V šolah poslušajo, da je živinoreja največji onesnaževalec. Kdo bo želel postati kmet, če je že od otroštva stigmatiziran," se je vprašal. Po njegovem bi zato o kmetih morali govoriti drugače in sicer kot o pridelovalcih zdrave hrane in skrbnikih kulturne krajine.
"Mladim vedno rečem, dajte se uredit, pojdite na veselico, včasih je treba biti malo lump, da se kaj zgodi. Ne gledat samo traktor, krave, treba je poskrbeti tudi za prihodnost."
Da uspešen prevzem kmetije ni samoumeven, ampak rezultat dolgotrajnega zaupanja in odprtih odnosov v družini, sta poudarila Hladetova. Kot je povedal oče Klemen, na njihovi mešani kmetiji, kjer se sicer vse bolj usmerjajo v vinogradništvo, sina nikoli niso silili v prevzem. "To mora priti organsko. Otrok skozi leta vidi, kako kmetija živi, in sam začuti, ali si tega želi. Ko vidiš, da razmišlja o kmetiji, o tem, kaj bomo delali, kam vlagali, kje bomo čez 10, 20 let, takrat je kmetijo lažje predati." Kot pomembno pa je izpostavil tudi vprašanje socialne varnosti starejše generacije. "Ko sem kmetijo prevzemal jaz, je oče dobil rento in bil preskrbljen. Danes tega ni več."
Mladi prevzemnik Urban Hlade medtem pravi, da sam nikoli ni imel dvoma glede prevzema, da pa je seveda lažje, če mladi doma vidijo urejeno kmetijo z dobrimi temelji. A hkrati opozarja tudi, da vse kmetije nimajo takšne osnove. "Veliko mladih ne vidi prihodnosti in se zato odloči za drugo službo." Ključno se mu zato zdi, da se v družini pravočasno in odkrito pogovorijo o prihodnosti, investicijah in viziji razvoja.
Delo na kmetiji da, a za dostojno plačilo
Drugačno zgodba pa ima družina Kolarič Krajnc, ki ima 80 hektarjev veliko kmetijo in 170 glav govedi. Hči Nina namreč sprva ni načrtovala prevzema kmetije, saj je zaključila drugo fakulteto, nato pa se je skupaj s partnerjem vendarle odločila za življenje na domači kmetiji. "Nekega dne je prišla domov in rekla, da bo kmetica. In na to sem ponosna," je povedala Danica Kolarič Krajnc.
Nina, danes tudi predsednica Društva podeželske mladine Maribor, opozarja, da si mladi želijo delati na kmetiji, a za to pričakujejo spoštovanje in dostojno plačilo. "Ljudje vidijo samo, da vozimo gnojnico in da smrdi, ne pa vsega dela z živalmi in naravo." Sama se je sicer najbolj bala izgube svobode, saj na kmetiji ni praznikov, dopustov in bolniške: "Če pa je volja, se da najti tudi čas za družino in prijatelje."
Problem slovenskih kmetij tudi majhnost
Da v EU ni problem le majhno število mladih prevzemnikov, je še izpostavil Podgoršek. "Danes je na kmetijah veliko samskih in takšne dolgoročno žal propadejo. Zato mladim vedno rečem, dajte se uredit, pojdite na veselico, včasih je treba biti malo lump, da se kaj zgodi. Ne gledat samo traktor, krave, treba je poskrbeti tudi za prihodnost."
Med največjimi izziv slovenskih kmetij sicer ostaja ekonomika, povprečna slovenska kmetija namreč meri le sedem hektarjev, kar otežuje konkurenčnost. Ob tem Podgoršek opozarja tudi na nevarnosti sporazuma Mercosur, ki bi lahko povzročil dodaten pritisk na cene in zmanjšal prihodke slovenskih kmetov.
