Prepis se je začel prav na obletnico njenega rojstnega dne, 22. aprila (rojena je bila leta 1878), in to v letu, ko obeležujemo stoto obletnico njene smrti. Prepis pisem Zofke Kveder bo potekal v sodelovanju med Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) in Univerzo v Novi Gorici.
Univerza v Novi Gorici je že opravila transkript več kot 290 pisem Zofke Kveder, ki so že objavljena na portalu novogoriške univerze pisma.org. V sklopu tokratnega projekta bo sledila obdelava preostalih 79 pisem, ki do sedaj še niso bila transkribirana. Osnova za transkripcijo bo model, ki ga je z uporabo platforme eScriptorium razvila študentka novogoriške univerze Emilija Vučićević in ima trenutno 87-odstotno natančnost, je na novinarski konferenci pojasnila vodja projekta Od rokopisa do besede pri NUK Ajda Zavrtanik Drglin in dodala, da bo ta projekt tudi prispeval k izboljšanju natančnosti samega modela.
Načrtovano je, da se projekt prepisa pisem Zofke Kveder konča do 21. novembra, ko je stota obletnica pisateljičine smrti. Takrat bodo prepisi objavljeni v digitalni zbirki slovenske kulturne dediščine na portalu dLib.si ter predani Univerzi v Novi Gorici za nadaljnje raziskovalno delo.
Vodja Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici ter raziskovalka življenja in dela pisateljice Kveder Katja Mihurko je ob tem povedala, da je Zofka Kveder v pismih izrazila veliko svojih občutkov in razmišljanj, ki so zanimiva za različna raziskovalna področja, v prvi vrsti za literarno zgodovino. Hkrati je pisateljica živela v obdobju, ki ni bilo naklonjeno samostojnim ustvarjalkam, tako da so njena pisma tudi dokument ženskega prijateljstva, solidarnosti in podpore in kot taka zanimiva za zgodovino ženskega gibanja in kulturno zgodovino nasploh, je še povedala Mihurko.
Vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva NUK Marijan Rupert je povedal, da so pisateljičina pisma v NUK prišla iz dveh različnih virov; prvi je integralna zapuščina Zofke Kveder, ki jo je NUK pridobil po zaslugi Minke Govekar, drugo pa je zapuščina Erne Muser, ki je sama načrtno zbirala gradiva različnih slovenskih avtoric in intelektualk. NUK poleg tega hrani tudi gradivo, ki ga je zbrala literarna zgodovinarka Marja Borštnik in kot je povedala Mihurko, je prav to bilo osnova za njeno raziskovanje.
Tako kot pri prepisu Kosovelovih pisem tudi tokrat k sodelovanju vabijo prostovoljce. Zanje bodo v začetku maja tudi pripravili kratko spletno usposabljanje. Pomočnik ravnateljice NUK Zoran Krstulović je izrazil upanje, da bodo vsi, ki bodo sodelovali pri tem projektu, povezali raziskovanje, uporabo sodobne tehnologije in skrb za pisno kulturno dediščino. Rektor Univerze v Novi Gorici Boštjan Golob pa je spomnil, da se na spletišču pisma.org trenutno nahaja približno dva tisoč pisem, ki so jih napisali tako slovenski intelektualci kot "mali ljudje".
