Pri dvajsetih letih se človeku zdi, da bo pri petdesetih star kot svet in da se z vrtom ukvarjajo samo posebneži, ki res nimajo kaj pametnejšega početi. No, zdaj sem tam - krepko prek petdeset že (o, groza!), a se ne počutim star kot Zemlja, čeprav včasih kosti zaškripajo in je maček naslednji dan trikrat daljši kot nekoč. In seveda - ljubiteljsko vrtnarim, čeprav je čebula iz bližnje trgovine cenejša, večja in lažje dostopna. In ker se vse velike zgodbe začnejo z drobnimi impulzi, se moram za mini vrtičkarske zmage zahvaliti Maji Čebulj, profesorici Lesarske šole Maribor, ki me je razsvetlila glede visokih gred. Prvič sva se pogovarjala pred dvema letoma na sejmu rastlin v botaničnem vrtu v Pivoli pri Hočah (prav ta vikend sejem doživlja osmo izvedbo). Malo o tem, malo o onem in o visokih gredah, ki jih lahko izdelajo njeni dijaki.
Rok trajanja visoke grede je sedem let
