Beremo pravzaprav ves čas, različne vrste besedil v različnih medijih, čeprav nas večina ob besedi branje pomisli na knjige, revije ali časopise. Še zdaleč ne beremo zgolj zapisanih besed, ampak informacije pridobivamo tudi s fotografij, risb, grafikonov, piktogramov in drugih vizualnih elementov.
Otrokom, ki še ne znajo brati, beremo odrasli. Profesionalni bralci, vzgojitelji in učitelji, berejo drugače in z drugim namenom kot neprofesionalni bralci, starši in stari starši. Skupno branje je predvsem prijeten dogodek, pri katerem se odrasli čustveno povežejo z otrokom, ga navajajo na redno branje in postavijo temelje za otrokov bralni razvoj.
V pomoč staršem
Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so v sklopu projekta V objemu besed med drugim izdali priročnik za starše, ki potrebujejo kakovostne informacije, kako naj se z otrokom o prebranem tudi pogovarjajo. Priročnik je prosto dostopen na povezavi http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/272. V njem so konkretni primeri, kako naj starši skupaj z otrokom berejo leposlovno ali informativno slikanico, kaj ga sprašujejo, na kaj opozarjajo. Po tem vzoru lahko berejo tudi druge vrste besedil.
Začnimo čim prej
"Brati začnemo že novorojenčku, saj ga naš glas pomirja," pojasnjuje prof. dr. Dragica Haramija, profesorica mladinske književnosti na Pedagoški in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. "Ves čas otrokovega razvoja izbiramo primerno gradivo glede na njegove kognitivne sposobnosti, starost, zanimanje, glede na to, kakšne teme že lahko razume. Takoj po rojstvu mu beremo besedila, s katerimi pridobiva besedni zaklad ob ilustraciji, začne razumevati, kaj pomeni besedilo, kaj pomeni ilustracija, poveže besedo in podobo. Preden otrok to dojame, traja kar nekaj časa." Najmlajšim lahko besedni zaklad in koncept branja približamo tudi s tako imenovanimi igroknjigami, slikanicami na pralnih materialih, pozneje uporabljamo kartonke in leporela (knjige zgibanke). "Pri dveh letih do dveh in pol pridejo na vrsto slikanice v pravem pomenu besede, s trdimi platnicami in mehkimi listi, v katerih je vsega besedila za največ dve strani," pojasnjuje Haramija, "nato izbiramo vedno daljša besedila; seveda pa izbira bralnega gradiva ni odvisna le od količine besedila, temveč predvsem od vsebine. V zgodnjem šolskem obdobju se slikanicam pridružijo bogato ilustrirane knjige, primerne za bralce začetnike, kljub temu pa naj starši otroku še vedno berejo. V njih je na eni strani malo besedila, besedilo je bogato ilustrirano, vendar so ilustrirani zgolj posamezni prizori, ne celotno besedilo kakor v slikanici." Obseg ilustracij nato do konca osnovne šole upada, saj postane pomembnejše besedilo samo.
Ilustracija dopolnjuje pomen besed
Predvsem pri branju leposlovnih besedil se moramo starši zavedati, da ilustracija pogosto pokaže tudi to, kar ni zapisano z besedami, na primer kraj ali čas dogajanja. Zlasti v kakovostnih sodobnih slikanicah, tako leposlovnih kot informativnih, ilustracija dopolnjuje in nadgrajuje besedilo. Medtem ko odrasli bere, otrok posluša in si ogleduje slike. Zato je nujno, pravi Haramija, da beremo celostno, torej povežemo besedilni in slikovni del. Po prvem branju besedila si moramo vzeti čas in se z otrokom pogovoriti, katere informacije je pridobil iz besedila in katere iz ilustracij. "Majhnega otroka sprašujemo, kaj je na ilustraciji. Če tega še ne zna povedati, mu sami poimenujemo naslikan predmet, ga spodbudimo, naj ga pokaže, skratka preverjamo njegovo razumevanje ilustracije ali besedila," razlaga Dragica Haramija. "Nekoliko starejši otroci naj opišejo, kaj vidijo, poskušajo sami sestavljati pomene iz besedila in ilustracije. Odrasli jim postavljamo vprašanja, ki se vežejo na oba koda sporočanja. Spodbujamo jih, naj opišejo literarni lik, kot ga vidijo na ilustraciji, kajti naslikano ni vedno tudi opisano. Šele s sestavljanjem informacij iz obeh kodov sporočanja lahko sestavimo bolj popolno zgodbo, kot če se pogovarjamo zgolj o prebranem."
Kaj je pomembno za razvoj pismenosti pri predšolskem otroku:
• da ima lastne knjige, skupaj s starši obiskuje knjižnico, ima dostop do bralnih gradiv
• da starši dojemajo branje otroku kot prijetno družinsko dejavnost
• da tudi starši sami zase berejo in so s tem otroku za zgled
