Za spremembo zunanje podobe stavbe potrebujete soglasje

Raznobarvni okenski okvirji, na enem oknu rolete, na drugem žaluzije pa balkoni, v enem nadstropju odprti s pisano steno v ozadju, v drugem nadstropju zaprti in spremenjeni v bivalni prostor. Prizori, ki kazijo večstanovanjske zgradbe v Sloveniji, ker stanovalci preveč svobodomiselno posegajo v zunanji videz blokov, prepričani, da to smejo. A realnost je drugačna. Stanovalci se morajo pri vseh posegih, ki spreminjajo podobo večstanovanjske zgradbe, obrniti na svojega upravnika, zatrjuje Alenka Petrović iz mariborskega Stanovanjskega inženiringa. "Kot upravnik jim svetujemo, kaj je dopustno in kaj ne, preverimo, ali je treba pridobiti za posege soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, in jim nato s svojimi izkušnjami in znanjem pomagamo tako, da je poseg opravljen skladno z veljavno zakonodajo in v zadovoljstvo vseh etažnih lastnikov. Pri tem je zelo pomembno, da se ohranja enoten videz objekta, saj je na tak način bivalno okolje prijetnejše in ne nazadnje se s tem ohranja tudi višja vrednost objekta."

Včasih oken ni mogoče kar tako menjati

Menjava dotrajanih oken sodi po besedah Alenke Petrović med redna vzdrževalna dela. "Zanjo ne potrebujete soglasja sosedov, vendar pa svetujemo, da se etažni lastniki pred menjavo vendarle posvetujejo z upravnikom. Predvsem glede barve okenskih okvirjev, montaže rolet ali žaluzij, saj prav to povzroča največ preglavic v blokih," razloži sogovornica.
"Uskladiti se je treba tudi pri zapiranju balkonov. Če nekdo želi iz balkona pridobiti bivalno površino, ki se bo ogrevala, je nujno potrebna uskladitev pri delitvi stroškov porabljene energije za ogrevanje prostorov. Če z zasteklitvijo balkona posegamo v konstrukcijo stavbe, je predhodno treba pridobiti več kot 75-odstotno soglasje drugih etažnih lastnikov. Zavedati se je treba, da z zapiranjem oziroma zasteklitvijo balkonov spreminjamo tudi videz bloka, ki ima določeno podobo, zato bi bilo v takšnem primeru treba pridobiti še soglasje arhitekta. Če gre na primer za določen poseg na stavbi, ki je zaščitena kot kulturni spomenik, na primer zgradbe v središču Maribora so zaščitene kot urbanistični spomenik, bodisi gre za menjavo oken bodisi za vgradnjo klimatske naprave, je nujno pridobiti od zavoda za varstvo kulturne dediščine pogoje, pod katerimi lahko poseg izvedemo. Zgodi se, da dovoljenja za okna ni mogoče pridobiti ali pa se klima lahko montira samo na dvoriščni strani objekta."

Najboljši čas za menjavo: sanacija fasade

Zelo pomembno je, opozori Alenka Petrović, da so okna strokovno vgrajena, kajti le ob strokovni montaži stavbnega pohištva ne bo prišlo do poškodb na fasadi bloka. Zato je zamenjava oken na večstanovanjskem objektu še najbolj primerna v času sanacije fasade. Na to opozarjajo tudi pri Stanovanjskem inženiringu. Še pred sanacijo fasade se pozove stanovalce k menjavi oken oziroma k montaži klimatskih naprav. "Ko se dela na bloku nova fasada, je najlažje urediti odvodnjavanje kondenza klimatske naprave pod fasado, kar pomeni, da kondenz ne teče po fasadi ali k spodnjim sosedom. Takrat se je tudi s stanovalci najlažje dogovoriti, kje bo stala zunanja enota klimatske naprave. Pa tudi sicer, če se v času urejanja fasade kdo od stanovalcev ne odloči za montažo klime, lahko to še vedno čez čas uredi, dovod kondenza pa ima že urejen." Petrovićeva pravi, da predstavlja prav montaža klimatske naprave največje preglavice v bloku. "Če odvod kondenza ni urejen pod fasado, je treba nujno poskrbeti za drugačno rešitev, vsekakor takšno, da kondenz ne bo tekel k spodnjim sosedom ali prosto po fasadi. Pogosto se namreč dogaja, da se stanovalci pritožujejo, da iz klime zgornjih sosedov kaplja na njihove balkone oziroma okenske police. Prav tako ni dopustno, če iz klime kaplja na pločnik ali parkirišče, kjer stojijo avtomobili. Kar se od stanovalcev torej pričakuje, je, da poskrbijo za ustrezno in strokovno montažo in da se o tem posvetujejo z upravniki bloka, v katerem živijo. Kajti lažje je težave odpraviti, še preden se dejansko pojavijo."

Z rušenjem sten ogrožamo varnost drugih

Poseganje v prostor predstavlja tudi rušenje notranjih sten v stanovanju. Pogosto se dogaja, pravi Alenka Petrović, da nekdo kupi rabljeno stanovanje in ga ob prenovi želi povsem spremeniti, torej želi povečati določene prostore, se znebiti sten ... "Rušenje sten v večstanovanjskih stavbah pa ni tako enostavno, kot se nekaterim zdi, kajti še kako hitro se lahko pojavijo velike težave. Kadarkoli se na nas stanovalci obrnejo z vprašanjem o rušenju notranjih sten, jih najprej napotimo na statika. Ta jim pripravi vse potrebno za pravilno izvedbo in jim na koncu izda potrdilo, da je želeno rušenje sten tudi statično varno za celotno stavbo. Zavedati se je treba, da gre ob rušenju nosilnih sten za poseg v skupne dele stavbe in je za to treba pridobiti 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov, hkrati pa tudi gradbeno dovoljenje." Petrovićeva še opozori, da podiranje nosilnih sten brez ustrezne statične presoje in strokovne izvedbe lahko ogrozi celotno stavbo in s tem bivanje stanovalcev v njej.

Ključna vloga upravnikov

Torej, kakršnihkoli del se lotijo stanovalci, morajo o tem najprej obvestiti upravnika oziroma ga prositi za mnenje. Upravniki bodo poskrbeli, da ne bo prišlo do težav in da posegi v zunanji videz objekta ne bodo preveč bodli v oči. Prav tako bodo stanovalcem v pomoč pri pridobivanju soglasij drugih stanovalcev oziroma dovoljenj.
"Stanovalcem, ki se lotevajo kakršnekoli sanacije v stanovanju, polagamo na srce, da o tem z obvestilom, ki ga obesijo na oglasno desko, obvestijo druge stanovalce v zgradbi. V obvestilu naj bo navedeno, za kakšna dela gre, kdaj se bodo opravljala in kako dolgo bodo trajala. S tem se bodo izognili slabi volji, bivanje v stavbi pa bo za vse skupaj prijetnejše. Po končanih delih je treba skupne prostore počistiti, saj čiščenje po gradbenih delih ni vključeno v redno čiščenje objekta, ki ga opravlja čistilna služba," sklene Alenka Petrović.