Začetek letošnjega leta so mnogim kulturnikom zaznamovali rezultati za štiriletne kulturne programe ministrstva za kulturo tedaj še pod ministrom Tonetom Peršakom. Umetniki, ki delujejo v različnih organizacijah in zavodih, so zgroženo brali obrazložitve ministrstva, iz katerih je bilo mogoče razbrati bore malo strokovnih in vsebinskih razlogov, zakaj so bili njihovi programi zavrnjeni. Odvetnik Dino Bauk je v prostorih Nove pošte pojasnil, da izvedeni postopek in pomanjkljiva obrazložitev postavljata pod vprašaj samo strokovnost odločb ministrstva ter vzbujata sum, da so bile te sprejete arbitrarno. "To pa ni v skladu s pravom," je dejal.
Nevladnim organizacijam, ki so se odločile za tožbo proti ministrstvu za kulturo, so pri postopkih pomagali in jim nudili podporo tudi v Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Tam tudi sicer sistemsko delujejo za izboljšanje postopkov javnih razpisov in obrazložitev izbir. Tako je pri vlogah in postopkih za kulturna združenja Emanat, Mesto žensk, MoTA in Nomad dance academy pomagal Matej Verbajs iz CNVOS, ki tudi še naprej vodi pritožbene postopke za te organizacije.
Je lahko pravo učinkovit garant strokovnosti?
Šest nevladnih organizacij se je odločilo sprožiti upravne spore zoper postopke, ki jih je ministrstvo za kulturo izvedlo glede podelitve sredstev za kulturne programe med leti 2018 in 2021. Upravni spor je edina možna pritožba na rezultate razpisa, ki so se jo odločili uporabiti pri zavodu Delak, Emanatu, zavodu Maska, Mestu žensk, MoTA in Nomad Dance Academy Slovenija. Na učinkovitost pravnega varstva je opozoril odvetnik zavodov Delak in Maske, Dino Bauk: "Pogostokrat gre pri podobnih tožbah za igro izčrpavanja tudi, če sodišča razveljavijo odločitev, v tem primeru ministrstva za kulturo; seveda pa organi oblasti ne bi smeli tako postopati."
