Vse bolj srdit spopad za vodenje Pomurskih lekarn

Potem ko je na zadnji seji sveta Pomurskih lekarn predstavnik beltinske občine Igor Adžič povedal, da so sprožili postopek za odvzem pooblastila za izvrševanje ustanoviteljskih pravic murskosoboški občini, v Murski Soboti odgovarjajo, da Adžičeva napoved pomeni začetek razpada Pomurskih lekarn in enotne regijske lekarniške službe. Znano je, da je večina članov sveta zavoda Pomurskih lekarn na zadnji seji potrdila sklep, po katerem bodo Ivana Zajca predlagali murskosoboškemu mestnemu svetu v imenovanje za vršilca dolžnosti direktorja lekarn. Soboški svetniki sicer Zajca niso podprli, potem ko se je ta prijavil kot edini kandidat za direktorja. Posledično ga je svet zavoda imenoval za vršilca dolžnosti direktorja, s čimer se niso strinjali v Mestni občini Murska Sobota (MOMS). Njihovi pritožbi je ugodilo tudi višje sodišče v Mariboru, ki je zavrnilo vpis Zajca kot vršilca dolžnosti v sodni register. Okrožno sodišče v Murski Soboti je Zajca iz registra izbrisalo, vendar se je na odločitev okrožnega sodišča pritožil. Ko bo sklep pravnomočen, ga bodo lekarne predlagale v imenovanje za vršilca dolžnosti, saj si v vodstvu lekarn odločbo višjega sodišča razlagajo tako, da za imenovanje vršilca dolžnosti ni bil izpolnjen zahtevani pogoj - soglasje mestnega sveta, medtem ko s samo kandidaturo Zajca po njihovem mnenju ni nič narobe. Pri tem gre za nadaljnje taktiziranje v spopadu med vodstvom lekarn in murskosoboško občino, saj ne gre pričakovati, da bi v sedanji sestavi mestnega sveta Zajc v njem dobil podporo. Začetek tega spora sega že dve leti nazaj, ko Zajc najprej ni pristal na delitev dela ustvarjenega presežka lekarn med občine ustanoviteljice, v MOMS pa Zajcu očitajo tudi neizvajanje javnih naročil in netransparentno poslovanje pri nabavi zdravil. V vodstvu MOMS pravijo, da bodo po pravni poti sledili cilju, da zagotovijo preskrbo z zdravili za svoje občane. Če se izkaže, da je edina možna pot za to organizacija samostojne lekarniške mreže, bodo pravočasno sprejeli ustrezne ukrepe in medtem s pravnimi sredstvi skušali doseči, da ljudem vrnejo lekarne, ugrabljene v prepletu interesov, poudarjajo.

Beltinski protiudarec

V odloku o ustanovitvi Pomurskih lekarn je določeno, da ustanoviteljske pravice pri imenovanju direktorja izvršuje MOMS, zato je tudi potrebno soglasje murskosoboškega mestnega sveta. V Beltincih za zdaj ne pojasnjujejo podrobno načrta, kako bi ob veljavnem odloku o ustanovitvi dosegli, da murskosoboška občina več ne bi izvrševala ustanoviteljskih pravic. Beltinski župan Milan Kerman pravi, da je predlog, ki ga je na seji sveta zavoda najavil Adžič, v pripravi in ga bodo dorekli na naslednji seji občinskega sveta, ko bodo preverili, ali ima podporo. Kot pravi, bi zaplet odpravil novi odlok o ustanovitvi javnega zavoda, ki je že v pripravi, vendar se po njegovih besedah od oktobra naprej zadeva ni več premaknila. V predlogu novega odloka je poleg sveta zavoda predviden še svet ustanoviteljic, ki bi med drugim odločal o imenovanju direktorja. Po predlogu bi "teža" oziroma glasovi občin pri glasovanju v svetu ustanoviteljic temeljili na številu prebivalcev občin ustanoviteljic. Župan veržejske občine Slavko Petovar pravi, da so se na seji občinskega sveta seznanili s problematiko in se izrekli, da želijo ostati med občinami ustanoviteljicami Pomurskih lekarn, a se z vsebino odloka še niso podrobno ukvarjali. Petovar se sprašuje, ali se bodo glede na zadnje dogodke v vseh občinah ustanoviteljicah odločili ostati v Pomurskih lekarnah. "Vprašanje je, ali smo pomurske občine sposobne doseči dogovor, vsekakor moramo stare zadeve pustiti ob strani," še pove Petovar. Pravi, da bi moral odlok glede odločanja v svetu ustanoviteljic vsebovati varovalke, ki bi preprečile, da bi lahko štiri velike občine izglasovale vse svoje predloge ne glede na mnenje manjšin občin.

Novega odloka verjetno še ne bo kmalu

Mestna občina za odločanje v svetu ustanoviteljic predlaga 85-odstotni kvorum, kar pomeni, da brez Murske Sobote ne bo možno imenovati direktorja, hkrati to pomeni tudi, da Sobočani s 17-odstotnim upravljavskim deležem sami ne bodo mogli imenovati direktorjev mimo volje ostalih občin. Kot je bilo slišati v razpravi na zadnji seji sveta zavoda, se v nekaterih občinah nagibajo k rešitvi, da bi za imenovanje direktorja zadostovala že navadna večina, zaradi česar sprejema novega odloka še ni mogoče pričakovati tako hitro, saj bi ta moral dobiti podporo v vseh občinskih svetih občin ustanoviteljic. Đurov opozarja, da se bo Zajc, potem ko bo okrožno sodišče po vsej verjetnosti zavrnilo njegovo pritožbo, kar je Zajc tudi sam priznal na seji sveta zavoda, spet pritožil na višje sodišče, da bi si s tem kupil dodaten čas. Zadevo bo dodatno zapletel nov razpis za direktorja lekarn, ki je že bil objavljen, saj je pričakovati, da se bo spet edini prijavil Zajc. Slednji medtem zagotavlja: "Spoštoval bom obveznosti, h katerim sem zavezan na podlagi sprejema mandata, vse dokler ne bi bilo z učinki pravnomočnosti odločeno, da sklep o mojem imenovanju ni veljaven. Preprečiti želim škodo, ki bi nastala, če bi bil zavod brez poslovodstva." Hkrati iz lekarn na podlagi pridobljenega pravnega mnenja sporočajo, da delovanje in imenovanje vršilca dolžnosti ni nezakonito, saj iz zakona o lekarniški dejavnosti ne izhaja, da bi moral k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja soglasje podati ustanovitelj. Neodgovorno ravnanje in povzročanje "nepotrebnih motenj v poslovanju zavoda" pa pripisujejo MOMS.