Profesor farmakologije dr. Lovro Stanovnik z Medicinske fakultete je vrgel kost, češ da ima pivo pri nizkih odmerkih ugodne učinke pri srčno-žilnih boleznih, sladkorni bolezni tipa 2, alzheimerjevi in parkinsonovi bolezni. Razložil je, da nizek odmerek v praksi pomeni eno malo pivo za nežnejši spol in veliko pivo na dan za močnejši spol. Stanovnik seveda ni pozabil omeniti, da ima pivo v večjih odmerkih negativne učinke, vsekakor pa piva naj ne pijejo nosečnice, doječe matere, mladoletniki in mladi vozniki.
Z njegovimi besedami se vidno ni strinjala družinska zdravnica in specialistka medicine dela in športa dr. Vesna Pekarovič Džakulin, ki tudi rešuje življenja na cestah. "Kdo pije alkohol za zdravje? Kdo misli, da ne škoduje možganom, v katerikoli količini?“ je pobarala mlade. Na svoja vprašanja ni dobila odgovora, je pa požela smeh med zbranimi. V nadaljevanju je dejala, da to, da pivo v majhnih količinah pozitivno deluje, velja izključno za srčno-žilne bolezni, in to pri mediteranskem načinu življenja. Kar v praksi pomeni, da posameznik spije kozarec piva po kosilu. "Naj bo kristalno jasno, pivo vsebuje snovi, ki povzročajo zaspanost. Navsezadnje pitja piva povzroča debelost in pivski trebuh. Ali iz tega lahko sklepamo, ali obstaja potemtakem odgovorno pitje? Ne!“ je bila odločna. "Obstaja le odgovorno obnašanje ob pitju alkoholnih pijač. Kar pomeni, da nisi pobruhan, nisi vpleten v pretep, nisi posiljen. Po njenih besedah je pitje alkohola dvorezen meč, na neki način se obnašamo hinavsko. V družbi je namreč pitje sprejemljivo, dokler se kaj ne zgodi, na primer pijani voznik povzroči prometno nesrečo ali ko nekdo postane od alkohola odvisen. Takrat jih zapusti družina in postanejo največji bedniki.
