S planinskimi gojzarji po poteh legendarne Štirinajste divizije

Vezno planinsko pot XIV. divizije označujejo rdeče-bela Knafelčeva markacija, rdeče planinske usmerjevalne table in rdeča rimska številka XIV.
Vezno planinsko pot XIV. divizije označujejo rdeče-bela Knafelčeva markacija, rdeče planinske usmerjevalne table in rdeča rimska številka XIV.
Manca Ogrin
Datum 5. junij 2022 04:40
Čas branja 5 min
Vezna planinska pot XIV. divizije je za Slovensko planinsko potjo druga najstarejša vezna obhodnica v Sloveniji. Na Slemenu nad Šoštanjem so jo 9. novembra 1958 osnovala planinska društva celjske regije, spomladi 1959 jo je prvič markiralo PD Celje Matica, zdaj pa jo vzdržujejo planinska društva Savinjskega meddruštvenega odbora, ki so jo v letih od 2012 do 2020 obnovila.

Pot vodi od Sedlarjevega do Ljubenskih Rastk in na 181 kilometrih zbere 28 etap in 29 kontrolnih točk. Prav v letu, ko se spominjamo stote obletnice rojstva Karla Destovnika - Kajuha, je pri Planinski založbi PZS izšel planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
24%
31 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
21%
27 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
21%
27 glasov
Ne, zakaj pa?
26%
34 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
9%
12 glasov
Skupaj glasov: 131