Njegova kariera, ki jo je v slogu napetih političnih dram popisal v knjigi Skušnjave (izdala jo je založba Sodobnost), ni le zgodba o izjemni novinarski poti, ki jo je Hočevar prehodil. Je tudi doživet oris novejše zgodovine. Hočevar pogosto pravi, da ga je vihar dogodkov posrkal vase, a da je imel tudi nekaj sreče: ko je v ključnih trenutkih spoznal prave ljudi. A sreča na prizorišču krvavih diktatur in političnih spletk vendarle ni dovolj. Treba je tudi vedeti, kako ravnati in kaj storiti, kajti skušnjave so bile - velike. Te, tako Hočevar, ki je v Latinski Ameriki preživel 12 let, pozneje pa še 16 let v Rimu, ostajajo danes zelo podobne, čeprav se je od časov hladne vojne marsikaj spremenilo.
Kar se je zelo očitno spremenilo, je zagotovo to, da je fizično breme, ki ga s seboj nosi novinar poročevalec, danes neprimerno manjše, kot je bilo nekoč. Vi ste morali z ekipo skrbeti za 160 kilogramov filma: 40 kilogramov na osebo, po 20 v vsaki roki, zraven še za drugo opremo in prtljago ...
"Drug svet, drugi časi, drugi običaji. Zdaj bi bilo kaj takšnega nepojmljivo. Vzameš majhen fotoaparat in lahko z njim posnameš film. Takrat pa smo poleg filmskih trakov s seboj nosili še magnetofon, težek 19 kilogramov, kamero, težko 17 kilogramov, pa baterije in še manjšo rezervno kamero, ki je bila težja od današnjih najtežjih. S seboj smo imeli tudi za skoraj pol leta prtljage. Zdaj tega ne bi počel nihče več in tudi nihče na tem svetu ti ne bo plačal, da se boš tako dolgo 'potepal' okoli."
Pol soletja
Pol stoletja je minilo, odkar se je Tone Hočevar odločil, da bo postal novinar. Pa potem ni bil le novinar, kadar je bilo treba, je bil snemalec, sicer pa televizijski voditelj, avtor dokumentarcev, urednik, bil je urednik poola tiskovnih agencij neuvrščenih držav, pa sodelavec Tanjuga, RTV Slovenija in Dela, za katera je dolga leta poročal kot dopisnik.
Najbolj podrobno nas je kot dopisnik seznanjal o dogajanju v Mehiki, na Kubi, v Italiji in Vatikanu. Spremljal je tudi viharne čase povsod v Latinski Ameriki, in ko je naposled padla železna zaveza, še iz držav vzhodne Evrope.
O poti, ki jo je prehodil, in ljudeh, ki so mu na njej prišli naproti, je lani napisal tudi knjigo Skušnjave.
In jaz gledam v smeri k pijančku, ki je vstopil. Bil je Peter II. Karađorđević. Naš nesojeni kralj
Kot mulci smo bili vsi navdušeni nad dogajanjem na Kubi po letu 1959. Za nas je bila to nekakšna revolucionarna romantika. Veliko pozneje sem odkril še njeno drugo plat
No, tu imaš tole. Čitaj! Čitaj! Tam imaš vedro. Če ti bo slabo ...
Vse je v redu, če se le ne priklanjaš tistemu nad seboj in če ne gledaš zviška tistega, ki je nižje
Države, iz katerih je poročal
Mehika, Kuba, Peru, Bolivija, Gvatemala, Salvador, Honduras, Panama, Nikaragva, Venezuela, Ekvador, Mozambik, Južna Afrika, Zambija, Zimbabve, Tunizija, Romunija, Gruzija, Češka, Slovaška, Madžarska, Bolgarija, Severna Koreja, Poljska, Nemčija, Izrael, Italija, Vatikan
