Rdeča nit vašega prevzema Kluba slovenskih podjetnikov - SBC iz rok Marjana Batagelja je dvigovanje ugleda podjetništva s pozicije politične nevtralnosti in z možnostjo sokreiranja gospodarske politike države. Smo morali doživeti kalvarijo tipa koronavirusa, da država bolj posluša in tudi sliši podjetnike?
"Prišel je trenutek streznitve, ne samo za državo, ampak tudi za podjetja in posameznike. Presenetljivo veliko podjetij je namreč dokaj hitro zašlo v likvidnostne težave. Bolj se moramo zavedati, da so v življenju vzponi in padci, čeprav je bil zadnji padec globok in povsem nepričakovan, a tako je življenje. S strani države pa so se težave, ki se vlečejo že dolga leta, s to krizo le še potencirale, zato je zadnji čas, da končno kaj naredimo."
Ko vas je dr. Matej Lahovnik povabil v posvetovalno skupino vlade, niste oklevali, četudi ste vedeli, da vlada vseh predlogov podjetnikov ne bo spravila skozi?
"Naša glavna naloga je, da opravljamo svoje posle, da vzdržujemo kondicijo podjetij, da dobro delamo in inoviramo. Iz izkušenj lahko predlagamo spremembe, od katerih se nekatere udejanjijo, druge ne. Prostovoljno sem se priključil tej skupini kot strokovni sodelavec in poskušal pomagati z idejami, ki bazirajo iz podjetniških znanj in izkušenj."
Iz javnega pisma, ki sta ga podpisala s podjetnikom Dušanom Olajem, je razbrati, da nasprotujeta podaljšanju subvencij za čakanje na delo, ki jih bo vsaj še ta mesec deležno celotno gospodarstvo.
"Na začetku te krize je bilo pomembno, da ljudje ostanemo doma in na ta način omejimo širjenje okužb. Verjetno je tudi to pripomoglo k izidu, da smo morda v nekoliko boljšem položaju kot nekatere sosednje države. Danes smo v drugem polčasu tega boja, kjer se mi zdi bolj pomembno, da nas ne 'ubije zdravilo'. Zato se moramo vprašati, koliko je smiselno, da ob delu in priložnostih, ki se kažejo na trgu, država plačuje nedelo. Zato predlagava, da v državi poiščemo načine, kako aktivirati tiste, ki so brez zaposlitve. Hkrati se sprašujeva, zakaj podaljšujemo dovoljenja za delavce iz tujine v kmetijstvu, če pa imamo doma dovolj delavcev. Verjamem, da si veliko ljudi želi delati in biti bolj aktivni kot pa čakati doma na državna nadomestila.
Prav ta kriza je v našem okolju pokazala, koliko ljudi se je brezplačno udejstvovalo v različnih programih medsebojne pomoči. Tovrstnih pozitivnih zgodb je bilo res veliko. Zakaj ne bi takih primerov institucionalizirali in formalizirali? Vem, da to ni enostavno, ampak tudi nemogoče ni. Na ta način bi lahko hitreje prešli v boljšo prihodnost in ponovno dali delu veljavo."
Trboveljsko podjetje v Sloveniji zaposluje okoli sto ljudi, skupaj v 16 državah po svetu pa 250. Lani so ustvarili za 27 milijonov evrov prihodkov, od tega je bilo kar 7,9 milijona evrov čistega dobička. Nadpovprečno visoka je tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki presega 130 tisoč evrov. Nazadnje so dobili velik posel za dobavo merilnih naprav za potrebe indijske vesoljske industrije. In v maju so kljub posledicam krize zaradi koronavirusa imeli rekordno proizvodnjo, saj je lansko presegla za tretjino. Kljub temu zaradi negotovosti na trgu avtomobilskih proizvajalcev za letos napovedujejo nekoliko nižje prihodke.
Lastnika podjetja Jure Knez in Andrej Orožen motivirata zaposlene tudi s soupravljanjem v podjetju, ki ima tako že 52 lastnikov. “Zaposleni imajo možnost, da iz izplačanih nagrad za poslovno uspešnost kupijo delež podjetja po dejanski vrednosti kapitala. Dolgoročno bo tako podjetje ostalo v lasti zaposlenih, s čimer je zagotovljena njihova varnost in varnost njihovih družin,” pravi Jure Knez. Rasti podjetja sledijo tudi delnice, katerih vrednost se je od leta 2016, ko je znašala 98 evrov, povečala za trikrat, na 267 evrov.
Če se je kdo z nabavami zaščitne opreme okoristil, je treba to preveriti za nazaj in vojne dobičkarje kaznovati
Če ne bomo uvideli potenciala reinvestiranja lastnih dobičkov, bomo še naprej sužnji tujega kapitala. Tega ne bi želel doživeti
Obiščite spletno stran brez oglasov.
