Včeraj se je oglasila s primombo na "primer, reševanja situacije sirskega begunca Ahmada Shamieha, češ ali je politika izgubila kompas in da se vmešava v legitimne odločitve ministrstva za notranje zadeve (deportacija), danes se na ministrico Vesno Györkös Žnidar odziva Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik, pravni zastopnih številnih perosilcev za azil minula leta.
"Je petkov arogantni napad ledene ministrice na kolege v vladi in slabo prikrito tudi na Cerarja pripisati njeni nizki ali visoki inteligenci?" sprašuje. "Oboje je možno. Je s tem predsedniku vlade v trenutku, ko je bila zoper njega z velikim hrupom predlagana ustavna obtožba, javno zarinila nož v hrbet, čeprav dobro ve, da ga to spodnesti ne more? Je s tem morda hotela doseči kaj drugega? Kaj pa, če je brez vsakih političnih kalkulacij samo nekontrolirano sprostila jezo na svoje zoprnike v vladi in na predsednika, ki je tokrat, vsaj na videz, vsaj za en dan, stopil na njihovo stran, ne na njeno, kot vedno dotlej?"
Samo zakonito rešitev je vlada iskala ta teden po Krivicu, za Sirca, ki mu grozi izgon. V nobeni resni državi pa minister, pravi, "po takem političnem izpadu zoper lastno vlado naslednji dan ne bi bil več minister". Ali bi odstopil sam ali pa bi ga predsednik vlade odstavil. "Pri nas pa so normalna pravila parlamentarnega sistema že ustavno in zakonsko tako čudaško deformirana, da predsednik naše vlade tega sam sploh ne more narediti. Lahko to le predlaga parlamentu - kakšne politične igrice se lahko potem tam razvijejo, je pa znano. Toda Cerar tudi v primeru, če bi mu sistem to dopuščal, take poteze - če sklepamo po njegovem dosedanjem odnosu do te ministrice - najbrž ne bi naredil."
Proti SMC-ministrici so se oglasili tudi v Alternativni akademiji, ki jo predstavlja dr. Darko Štrajn in drugi. Obsojajo ministričine "nastope ter manipulativne neutemeljene izjave" in predsedniku vlade predlagajo, da sproži postopke za njeno razrešitev. Obenem zahtevajo "odpravo ali vsaj revizijo totalitarnega zakona o tujcih". Danes, so napisali v izjavo, imamo opraviti s posamičnim in edinstvenim primerom človeka, glede katerega so dani vsi razlogi za uporabo diskrecijske klavzule. "Vsa pravniška razlaga ministrice, zakaj to ni mogoče, je nelogična in s človekoljubnega stališča nesprejemljiva". Takšen diskurz o "pravni utemeljenosti" delovanja represivnih organov da je značilen za ravnanja, ki skoraj ustrezajo definiciji državnega terorizma. "Ko bodo represivni organi tudi zares deportirali gospoda Shamieha, pa bo šlo že za dejanje državnega terorizma nad nemočnim posameznikom. Ali naj spet čakamo dvajset let, da bomo nepotrebno represijo prepoznali kot to, kar v resnici je?" aludirajo na izbris sredi devetdesetih.
