V Mariboru sto let od oktobra

V Mariboru so danes pripravili znanstveno srečanje Oktobrska revolucija 1917-2017. Skupaj so ga organizirale tukajšnji Univerzitetna knjižnica in Raziskovalna postaja ZRC SAZU, Mariborska knjižnica ter Sinagoga.
Dr. Mateja Ratej, predstojnica Raziskovalne postaje, je v uvodnem nagovoru, kasneje je imela tudi predavanje z naslovom Zakaj vojak 16. pehotnega polka ruske armade Aleksander Šiškin ni videl oktobrske revolucije, dejala: "Organizatorji želimo oktobrsko revolucijo ob stoletnici osvetliti z različnih vidikov, torej z zgodovinskega, literarnega, umetnostnozgodovinskega, psihološkega, filozofskega in še kakšnega. Pri tem smo skušali tudi ugotoviti, ali in kako dogodek izpred sto let nagovarja človeka 21. stoletja. Po drugi strani pa smo želeli v ospredje postaviti posameznika, ki je bil v vrtincu široko in močno odmevnega revolucionarnega dogajanja pogosto oropan ključnih intimnih ter skupnostnih identitet."
Inflacija revolucij
Že sodeč po nabito polni dvorani, kjer poslušalcev, tudi zelo mladih, niti popoldne ni bilo bistveno manj, jim je to odlično uspelo. Najprej je o tem, kaj je sploh to - revolucija, predaval dr. Peter Klepec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Prav besedica to v heglovskem smislu sprevrže tisto, kar je na videz gotovo, je pomenljivo začel. "Revolucija seveda je zavezana konkretnim zgodovinskim okoliščinam," je nadaljeval, "ni pa izgotovljena, saj je posredovana z našim videnjem, z našim odnosom. Ta določa ne le naše razmerje do preteklih revolucij, temveč tudi do prihodnjih." Pojasnil je, da nas danes prepričujejo, da je revolucija enaka nasilju: "Ker pa smo vsi proti nasilju, saj smo ga ja videli v 20. stoletju, pa še zdaj smo priče vojne proti terorju. Nasilja ne maramo. Po drugi strani pa o revoluciji nenehno govorimo. Imamo inflacijo revolucij, od seksualne, biotehnične do digitalne in dietne. Še v nekrologu za Hughom Hefnerjem, ustanoviteljem Playboya, smo prebrali: 'Hvala, da si bil revolucionar!'"
Toda, je povedal Klepec, revolucija je skrajno redka. Zanjo morajo biti izpolnjeni strukturni pogoji: "Vstaja denimo lahko sproži revolucijo, ni pa nujno." Omenil je, da se danes soočamo z lokalnimi gibanji, ki so spontana in horizontalna, denimo kot Occupy. "Ta gibanja nočejo biti organizirana, ni internacionale, sploh jih ne zanima, kaj je država, čeprav bi radi razbili njene aparate. Spričo tega pa smo, kjer smo," je pribil. Na koncu si je zastavil vprašanje, ali se revolucija splača. "Vsaka revolucija je poskus emancipacije, poskus vzpostavitve svobode. Kot je o francoski revoluciji dejal Kant, bila je dogodek, ki dokazuje, da je človeštvo sposobno napredovati na bolje."