Prvi odzivi po izvolitvi novega, devetega rektorja Univerze v Mariboru (UM) so večinoma pozitivni, tudi tistih, ki jih je volilni rezultat presenetil, ne manjka. Da mariborska alma mater z mandatom Zdravka Kačiča, leta 1961 rojenega profesorja Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in tudi predstojnika inštituta za elektroniko in telekomunikacije ter vodjo laboratorija za digitalno procesiranje signalov, vstopa v novo obdobje, je jasno. Volivci so se odločili zanj namesto za kontinuiteto, ki jo je zagovarjal njegov protikandidat Žan Jan Oplotnik.
Slednji je sicer izrazil zadovoljstvo ob podpori pedagoških delavcev, dela volilnega telesa, kjer je dobil nekoliko več glasov kot Kačič. Čeprav je novi rektor jasno povedal, da nobenega od sedanjih prorektorjev - Oplotnik je prorektor za finančne zadeve UM - ne vidi v svoji ekipi, Oplotnik pravi, da je še preuranjeno govoriti o tem, ali bo predčasno zaključil mandat prorektorja. "Predvsem želim sodelovati tam, kjer mislijo, da sem potreben," je dejal Oplotnik.
Poudarki programa dela rektorja Zdravka Kačiča:
- spodbujanje kulture dialoga, spoštovanje moralnih norm, etičnih standardov,
- zagotovitev mehanizmov za predfinanciranje in sofinanciranje raziskovalnih projektov, priznavanje raziskovalnega potenciala visokošolskih delavcev,
- prepoznavanje enakovrednosti izobraževalnega in raziskovalnega dela visokošolskih učiteljev,
- gradnja zaupanja in proaktivno sodelovanje z resornim ministrstvom.
Kačičeva zmaga presenečenje
Friderik Klampfer, profesor na Filozofski fakulteti v Mariboru:
"Kačičeva zmaga, čeravno tesna, me je osebno presenetila. Potem ko je ta v prvem krogu pometel z vsemi tremi protikandidati, se je moral namreč v drugem krogu soočiti s celotno prorektorsko ekipo, ki je združila moči v čez noč oblikovani interesni koaliciji. A tej se taktika palice in korenčka, se pravi podžiganja strahu manjših, finančno podhranjenih fakultet pred vnovično prevlado največje in najbogatejše v kombinaciji z meglenimi obljubami, da bodo že nekako potešili njihove finančne potrebe in apetite, ni obnesla.
V čem je skrivnost Kačičevega nepričakovanega uspeha? Nekaj je k njemu gotovo pripomogla velikost matične fakultete, ki mu je v kategoriji pedagoških delavcev prinesla kar 90 glasov prednosti. Tudi aktivacija slabo informirane študentske populacije mu je, po vsem sodeč, uspela bolje kot Oplotniku. Slednji je vse karte stavil na agresivno lobiranje med pedagoškimi in administrativnimi delavci in se pri tem očitno grdo uštel.
Kaj bo na univerzo prinesel novi rektor? Poleg nove ekipe in nekaj nakazanih, v luči napovedanega ustoličenja nove akademske etike in kulture obveznih kadrovskih menjav (Babičeva, Lorenčič) najbrž tudi dobrodošlo spremembo sloga vodenja iz avtokratskega, hierarhičnega v bolj demokratičnega, soupravljavskega. Ali so tokratne volitve pokazale, da je novi, bolj vključujoči volilni sistem zgrešen? Poraženci se gotovo zmrdujejo nad dejstvom, da so tokratni ciljni sprint odločili študentski glasovi. A tovrstni pomisleki so neutemeljeni. Če bi študentski glasovi tehtnico v sredo nagnili na nasprotno stran, se ob to zanesljivo ne bi spotikali. Razen tega je bila volilna enačba znana vnaprej in za oba enaka. V seštevku je pač zmagal boljši, pardon, spretnejši in srečnejši."
Prenehanje z zdrahami
Alojz Križman, zaslužni profesor, nekdanji rektor UM in častni senator:
"Prof. dr. Zdravku Kačiču bi najprej ob izvolitvi za rektorja naše skupne alme mater mariboriensis izrekel osebne čestitke. Kot odličen raziskovalec in priznan redni profesor je volivcem predložil program, ki je bil dobro premišljen in kaže na njegovo razumevanje bistva univerze. Seveda to še ne pomeni, da bo lahko uspešno vodil tako kompleksen sistem. Najaktualnejše vprašanje je prenehanje s strahovitim administrativnim procesom, lastnimi zdrahami in introvertiranostjo. Kako univerzo ponovno usmeriti v vlogo pomembnega partnerja z okoljem in vključevanja v kohezijske razvojne projekte, zahteva čas, zrelost, razumevanje okolja, komunikativnost in doslednost. Pred univerzo sta tudi dva najpomembnejša zakona: zakon o visokem šolstvu oziroma za moje razumevanje razmer zakon o univerzi ter zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Brez intenzivnega vključevanja mariborske univerze pri pripravi bo zakonodaja ponovno le v prid ljubljanske univerze in nacionalnim raziskovalnim inštitutom. Gospodarjenje s finančnimi resursi in svojim premoženjem mora biti skrbno vodeno in nadzorovano. Prav tako je pravno takoj treba razčistiti nejasnosti s podjetji, ki jih ustanavljajo redno zaposleni.
Za reševanje navedenih in še vrsto drugih zadev bo potreboval izkušeno in univerzi popolnoma zavezano ekipo. Zelo pomembna je ob tem tudi sama univerzitetna uprava in strokovnost kadrov v upravi. Ob tem mu svetujem, da se ne zapira v ozek krog, temveč da razumljivo sprejema vse zadeve ob sodelovanju z dekani, saj so fakultete nosilci osnovnega procesa kakovosti izobraževanja in raziskovanja kot temeljev univerze."
Pričakovan dvig ravni dialoga
Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije:
"V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) smo zadovoljni, ker so lahko na izid volitev za rektorja Univerze v Mariboru vplivali tudi nepedagoški delavci in študenti, ki imajo po novem neposredno volilno pravico (brez netransparentnega in zlorabam prodvrženega sistema elektorjev). Ta nova ureditev je skupni dosežek VSS in ŠOS.
Novemu rektorju prof. dr. Zdravku Kačiču iskreno čestitamo, da mu je uspelo kot posamezniku premagati skoraj celotno (pro)rektorsko ekipo. Prepričani smo, da so k temu veliko pripomogla tudi dogajanja na rektoratu, ki so pomenila neposredno ogrožanje človeške integritete, še posebno integritete žensk. Upamo, da bo novemu rektorju uspelo tudi v vodstvenih organih vzpostaviti dobre medčloveške odnose in akademsko kulturo, ki ne bo pomenila le osnovne korektnosti, temveč bo lahko za zgled tudi drugim javnim ustanovam.
Za dober rezultat čestitamo tudi drugouvrščenemu Žanu Janu Oplotniku, ki je bil kot prorektor izrazito odziven, naklonjen socialnemu dialogu in je pokazal veliko razumevanja za realne probleme zaposlenih.
Od novega rektorja pričakujemo, da bo ta dialog ohranil in ga dvignil na še višjo raven. Prepričani smo, da se bo držal predvolilnih zavez glede ohranjanja sedanje ravni pravic zaposlenih, obenem pa ga vabimo h konkretnim pogovorom o tem, kakšna naj bi bila prihodnja ureditev slovenskega visokega šolstva. Skupaj z vodstvom Univerze v Ljubljani in, tako upamo, tudi Univerze na Primorskem, bi želeli v duhu univerzitetne avtonomije in ne glede na sestavo prihodnje vlade oblikovati predloge zakonodajnih rešitev, tudi kar zadeva področje univerzitetnega raziskovanja."
