Prejšnji teden so reprezentativna kulturna združenja in organizacije opozorili na pomen transparentnosti in strokovnosti v procesu sprejemanja nacionalnega programa za kulturo (NPK) in spremljajočega akcijskega načrta, ki bo NPK konkretiziral. Prihajajoči NPK ne bo veljal za štiriletno obdobje kot trenutni, ampak bo določal smer razvoja kulture za kar osem let. Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, je skupaj z Vesno Horžen, predsednico Združenja splošnih knjižnic, in Aleksandro Berberih Slana iz Skupnosti muzejev Slovenije opozoril, da "je bolje, če ostanemo leto dni brez nacionalnega programa, kot da se sprejme slab program" za osem let. Tudi v društvu nevladnih organizacij in samostojnih kulturnih delavcev Asociacija so opozorili, da je bil osnutek NPK, ki je bil dan v javno razpravo, "nerazvojno naravnan, nejasen in nedefiniran, narejen brez predhodne analize stanja ali ocene prejšnjega NPK", je naštela Jadranka Plut. Ker vse od zaključka javne razprave konec septembra nihče ni prejel nobenih vsebinskih odgovorov na pripombe, ki so jih dali, se bojijo, da bi kulturno ministrstvo v času pred spomladanskimi parlamentarnimi volitvami poskušalo na hitro doseči sprejetje neizboljšanega dokumenta.
