Po številnih dolgih obravnavah, zaslišanjih prič, večdnevnem branju dokazov ter dolgotrajnih večdnevnih zaključnih besedah tožilstva in obrambe je celjska sodnica Ingrid Lešnik danes točno opoldne le postavila piko na i v primeru domnevnega oškodovanja celjskega Klasja, podjetja, ki je pred tremi leti dočakalo klavrn konec. In oba glavna akterja zgodbe Tomaža Ročnika, tedanjega večinskega lastnika Klasja in tudi člana nadzornega sveta Klasja in tedanjo direktorico Klasja Dragico Veršič (tedaj Murko), obsodila zlorabe položaja in ju nepravnomočno obsodila na zaporno kazen. Ročnika je sodnica obsodila na leto in devet mesecev zapora, Veršičevo na leto in dva meseca zapora. Dvojica, ki je krivdo vseskozi zanikala, se ni udeležila razglasitve sodbe v imenu ljudstva, tam sta bila le njuna odvetnika.
Sodnica je menila, da je dvojica zlorabila položaj pri gospodarski dejavnosti in pri svojem početju ni ravnala v dobro družbe Klasje. Gre za primer nenavadnega prenosa vseh nepremičnin Klasja na podjetje Millcom skupina, ki je bilo takrat v lasti večinskega lastnika Klasja Tomaža Ročnika in direktorice Klasja Dragice Veršič (takrat Murko). Prodaja je namreč stekla tako, da je Millcom leta 2007 Klasju nakazal 11,5 milijona evrov kupnine (posojilo je Millcom dobil odobreno s strani Probanke), le nekaj minut kasneje pa je celotna kupnina v obliki predujma za 20-letni najem prostorov šla direktno nazaj na račun Millcoma. Takratna prva nadzornica Irena Stanka Čurin, ki je bila tudi glavna obremenilna priča specializiranega tožilstva, ki ga je zastopala tožilka Mojca Petan Žura, je to transakcijo po naključju odkrila šele leta 2012, ko ji je nekdo dokaz očitno namerno pustil na mizi. Ročnika in Veršičevo je opozorila, da bo zadevo naznanila kriminalistom, če premoženja ne vrneta. In ker ga takrat še nista, je podala ovadbo.
Sodnica pa tožilki ni dala prav v drugem delu njenih očitkov, češ da sta obsojenca Klasje oškodovala tudi na način, da je Klasju skupini Millcom plačevalo fiktivne račune. Murkova in Ročnik sta namreč zatrjevala, da so storitve bile opravljene; in sicer, da je Ročnik pri svojih gradbenih poslih zastavil dobro ime za Klasje, zato je uprava Klasja potem s trgovci lažje sklenila posle. In zato svoje posredniško delo je bil s strani Klasja, katerega največji lastnik je bil, torej plačan.
Tožilka je bila po razglasitvi sodbe zadovoljna z obsodilnim izrekom, čeprav je pred sodiščem dodala, da se bo pritožila glede višine kazni. Sama je namreč predlagala za Ročnika 3 leti in 6 mesecev zapora, za Veršičevo pa dve leti in pol zapora. Obramba, odvetnika obdolžencev Stanislav Rosenstein in Zdenko Cujnik, sta že napovedala pritožbo na obsodilno sodbo. Rosenstein je ob tem dejal, da bi kot prva morala na zatožni klopi sedeti prva nadzornica Irena Stanka Čurin zaradi krivega pričanja. Po njegovih besedah je vseskozi vedela za vse, ovadbo naj bi dala le zato, da bi rešila sebe. Glede morebitne ovadbe Čurinove pa bo še razmislil.
Obtožena sta se sicer ves čas zagovarjala, da sta prenos naredila le zato, da bi premoženje skrila pred denacionalizacijskimi upravičenci. In še, da sta, preden sta izvedela za kazensko ovadbo, premoženje vrnila.
Sodnica je Klasje d.d. v stečaju z njegovim premoženjskim zahtevkom napotila na pravdo.
