A.B.
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Klimatologi so uradno potrdili začetek pojava El Niño, svet pa se že pospešeno pripravlja na leto ekstremnih vremenskih pogojev. Ta naravni fenomen se nepravilno pojavlja na vsaki dve do sedem let. Nastane, ko temperature morske gladine v vzhodnem Tihem oceanu močno zrastejo. To posledično dvigne globalne temperature in ustvari idealne pogoje za ekstremne vremenske dogodke.
Zadnji El Niño je trajal od maja 2023 do marca 2024. V tem času je močno prispeval k rekordni vročini, ki je po vsem svetu sprožila številne vročinske valove, gozdne požare in poplave. Evropa je že maja letos beležila hude vročinske valove, v katerih so ljudje umirali, poroča Euronews. Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi opozarja, da poleti in v zgodnji jeseni pričakujemo nadpovprečno visoke temperature. V prihodnjih dneh vremenoslovci po celotnem Sredozemlju napovedujejo temperature okoli 40 stopinj Celzija in tako imenovane tropske noči.
Vročina drastično zmanjšuje učinkovitost sončnih elektrarn
El Niño ne vpliva zgolj na dvig temperatur. Strokovnjaki z nizozemskega inštituta za izobraževanje o vodah IHE Delft opozarjajo, da ta klimatski fenomen sproža resne verižne posledice. Med njimi izstopajo hude suše, negotova oskrba s hrano in pomanjkanje električne energije. Pomanjkanje padavin in nizki vodostaji rek hitro povzročijo izpade elektrike v regijah, ki se močno zanašajo na hidroenergijo. Dobavitelji v takšnih primerih pogosto preidejo na fosilna goriva, kot sta nafta in premog, kar takoj poveča stroške in izpuste ogljikovega dioksida.
Norveška, ki zaradi obsežnega omrežja jezov velja za največjo evropsko baterijo, je zaradi tople in suhe zime zabeležila najnižjo raven snežnih zalog v zadnjih dveh desetletjih. Strokovnjaki ocenjujejo, da je s tem nastal primanjkljaj v višini 25 teravatnih ur. To predstavlja količino energije, ki bi eno leto napajala približno dva milijona in pol domov, hkrati pa pomeni skoraj petino celotne norveške proizvodnje hidroenergije iz preteklega leta.
Ekstremna vročina prav tako neposredno zmanjšuje proizvodnjo sončne energije zaradi pojava, ki ga strokovnjaki imenujejo solarni paradoks. "Ljudje pogosto napačno mislijo, da več sonca nujno pomeni več energije," pojasnjuje Ioanna Vergini, ustanoviteljica platforme za analizo vremenskih podatkov. Fotonapetostne celice delujejo kot polprevodniki in ob naraščanju temperature izgubljajo učinkovitost. Za vsako stopinjo nad 25 stopinj Celzija učinkovitost sončnih panelov pade za približno pol odstotka.
Ogrožena preskrba s hrano in grožnja globalnih suš
Inštitut IHE Delft hkrati svari, da se bo pomanjkanje hrane v prihodnjih dveh letih močno poslabšalo. V Nikaragvi lahko v občutljivih regijah propadejo ključni pridelki, kot sta koruza in fižol. Pomanjkanje dežja in nizki vodostaji rek pomenijo tudi, da bodo kmetje v Kolumbiji, Braziliji in Indiji težko namakali pridelke. Zaradi tega bodo morali prekomerno črpati podtalnico. Vse to predstavlja veliko skrb tudi za Evropsko unijo, ki letno uvozi za skoraj 190 milijard evrov hrane. Osnovna živila, med katera spadajo pšenica, koruza in kakav, so namreč izjemno občutljiva na propadanje v ekstremnih podnebnih razmerah.
Strokovnjaki napovedujejo, da bo El Niño v letih 2026 in 2027 povzročil resne globalne suše, pri čemer Evropa ne predstavlja izjeme. "Napovedi toplejšega in bolj suhega vremena za Evropo močno povečujejo tveganje za vročinske valove in gozdne požare. Suše, kakršne smo videli v letih 2018 in 2022, imajo velik vpliv na ekosisteme in zdravje ljudi," opozarjajo pri IHE Delft. Nizki vodostaji evropskih rek bodo zmanjšali dostopnost sladke vode, kar bo neposredno omejilo kmetijstvo in uporabo vode za hlajenje v elektrarnah.
Paniko bi morale povzročati podnebne spremembe, ne El Niño
Raziskovalci z Univerze Columbia ugotavljajo, da globalno segrevanje pomembno spreminja moč in pogostost El Niña. Še bolj pa izpostavljajo nenehno in izjemno pospešeno segrevanje površine oceanov.
Meteorologi ocenjujejo, da tipičen dogodek El Niño običajno povzroči začasno povečanje globalne povprečne temperature za 0,1 do 0,2 stopinje Celzija. To povečanje sploh ni tako izrazito kot tisto, ki ga povzročajo podnebne spremembe zaradi človeškega delovanja. Te so namreč dvignile globalno površinsko temperaturo že za približno 1,3 do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. "El Niño predstavlja naraven pojav, ki pride in gre," pojasnjuje podnebna znanstvenica Friederike Otto z londonskega Imperial Collegea. "Podnebne spremembe pa nasprotno postajajo vse hujše, dokler ne prenehamo sežigati fosilnih goriv. Zato predstavljajo pravi razlog za paniko prav podnebne spremembe."
