Konflikti na Bližnjem vzhodu in zastoji pri tranzitu nafte ter petrokemičnih izdelkov skozi Hormuško ožino močno pretresajo globalne dobavne verige. Cene plastike in polimerov so poskočile na najvišjo raven v zadnjih štirih letih. Uvozniki mrzlično iščejo nove dobavitelje in nadomestne surovine, za katere plačujejo bistveno višje zneske.
Skozi Hormuško ožino podjetja vsako leto prepeljejo za 20 do 25 milijard dolarjev petrokemičnih izdelkov, ocenjuje nizozemska banka Rabobank. Dolgotrajnejše motnje ladijskega prometa lahko proizvajalce prisilijo, da višje stroške preprosto preložijo na končne potrošnike. Analitik Joel Morales opozarja, da so vsa podjetja, ki uvažajo z Bližnjega vzhoda, izgubila ključnega dobavitelja. Sedaj med seboj tekmujejo za nadomestne surovine po precej višjih cenah.
Bližnji vzhod, ki ga vodi Savdska Arabija, je leta 2025 predstavljal več kot 40 odstotkov globalnega izvoza polietilena. Regija oskrbuje skoraj ves svet, z izjemo Severne Amerike. Cene ključnih plastičnih materialov, kot sta polietilen in polipropilen, strmo rastejo od začetka spopadov, saj sledijo dražji surovi nafti.
Azija in Evropa nosita največje breme
Globalna logistika postaja vse bolj negotova. Izvršni direktor ameriškega podjetja Dow Jim Fitterling ocenjuje, da dogajanje na Bližnjem vzhodu ogroža kar polovico svetovne ponudbe polietilena. Popolno zaprtje Hormuške ožine bi lahko ustavilo dobavo približno 1,2 milijona sodčkov posebnih naftnih derivatov, kar bi še dodatno omejilo dostopnost te pomembne surovine.
Maksim Sonin z Univerze Stanford poudarja, da nenadna rast cen odraža večji "dodatek na tveganje". Zaradi močne odvisnosti od naftnih derivatov kriza najbolj udarja po azijskih državah, predvsem Japonski, Južni Koreji in Indiji. Proizvajalci plastike v Aziji in Evropi se borijo z višjimi stroški surovin in manjšim dobičkom. V Evropi težavo poglablja razkorak med rastočimi cenami nafte in obstoječimi pogodbenimi cenami, zato podjetja težko prenašajo stroške na kupce. V prednosti je Severna Amerika, ki plastiko večinoma proizvaja iz zemeljskega plina.
Val podražitev že dosegel potrošnike
Finančni direktor ameriškega proizvajalca petrokemikalij LyondellBasell Agustin Izquierdo potrjuje, da cene plastike opazno rastejo, a kljub temu podjetja beležijo najboljša aprilska naročila v zadnjih sedmih mesecih. Ameriški proizvajalci namreč več kot polovico polietilena izvozijo in tako ustvarjajo nadpovprečen dobiček.
Rastoči stroški pa že vplivajo na končne potrošnike. Ameriški Celanese je dvignil cene, Dow pa napoveduje še dražji polietilen. Evropska podjetja, kot sta BASF in Wacker Chemie, prav tako sledijo trendu dražitev. Nemški Lanxess je cene specialnih aditivov in plastifikatorjev dvignil za celo do 50 odstotkov ter kot razlog navedel nenehno rast stroškov.
Pritisk čutijo tudi podjetja zunaj industrije plastike. Indijski proizvajalec ustekleničene vode Bisleri je cene dvignil za 11 odstotkov, družba Ecolab pa uvaja dodatne energetske dajatve v višini od 10 do 14 odstotkov. Analitiki svarijo, da lahko višji vhodni stroški oslabijo povpraševanje po sekundarnih izdelkih in dodatno okrepijo inflacijo po vsem svetu. Sonin dolgoročno napoveduje konsolidacijo trga plastike, kjer bodo glavno vlogo prevzeli veliki proizvajalci z nižjimi proizvodnimi stroški.
