A.B.
Kmetijski ministri Evropske unije v Bruslju pospešeno iščejo rešitve za pomanjkanje in visoke cene gnojil, ki jih povzroča vojna v Iranu. Evropska komisija zato pripravlja nov akcijski načrt, s katerim želi podpreti kmete, povečati kmetijsko proizvodnjo in zmanjšati evropsko odvisnost od uvožene hrane, poroča Al Jazeera.
Konflikt in napetosti na Bližnjem vzhodu močno ovirajo ladijski promet skozi Hormuško ožino. Ta ključna pomorska pot običajno prevzame približno tretjino svetovne trgovine z gnojili. Evropa sicer iz Bližnjega vzhoda uvozi le majhen delež gnojil, natančneje tri odstotke amonijaka in do dva odstotka dušikovih gnojil, vendar jo kriza vseeno močno tepe. Motnje namreč višajo globalne cene plina, ki ga evropska industrija nujno potrebuje za lastno proizvodnjo dušikovih gnojil. Dražji plin tako neposredno pomeni dražja gnojila na evropskem trgu.
Cene dušikovih gnojil skokovito rastejo
Podatki kažejo, da cene dušikovih gnojil v Evropi trenutno presegajo povprečje iz leta 2024 za kar 70 odstotkov. Evropska komisija namerava s kriznim načrtom uvesti nujno finančno pomoč za kmete, prožnejša predplačila in oblikovanje strateških zalog. Hkrati želi Evropa povečati uvoz iz držav, ki niso vpletene v vojno v Ukrajini, ter začasno odpraviti carine na določena dušikova gnojila, kar bi uvoznikom prihranilo okoli 60 milijonov evrov.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen poudarja, da načrt gradi "močnejšo evropsko industrijo gnojil" in podpira trajnostne domače rešitve. Vendar pa kriza držav članic ne prizadene enako. Irski kmetijski minister Martin Heydon opozarja, da dražja gnojila močno ogrožajo konkurenčnost evropskih kmetov. Irska se sooča s posebej velikim tveganjem, saj letno uvozi 1,7 milijona ton gnojil in skoraj nima lastne proizvodnje, njena močna živinoreja pa nujno potrebuje dušik za travnike.
Razdeljena Evropa in strah pred politično krizo
Države članice se močno razhajajo glede pravih rešitev. Finska in Švedska se zanašata na državne blagovne rezerve, ki vključujejo tudi gnojila. Italija in Francija od Bruslja zahtevata omilitev okoljskih davkov na uvoz, medtem ko Poljska in Nemčija ščitita svoje domače proizvajalce in nasprotujeta nižanju uvoznih carin. Okoljevarstveniki na drugi strani strogo nasprotujejo rahljanju okoljskih pravil, saj preveč nitratov močno onesnažuje vodne vire.
Uradniki Evropske unije za zdaj ne pričakujejo takojšnjega šoka pri cenah hrane, saj kmetje še vedno porabljajo zaloge gnojil, ki so jih kupili pred zaostrovanjem bližnjevzhodne vojne. Vseeno pa opozarjajo, da visoki stroški gnojil vedno vplivajo na cene hrane z nekajmesečnim zamikom. Politiki hkrati izražajo skrb, da bo jeza na podeželju, ki že trpi zaradi visokih stroškov energije in goriva, sprožila upor proti zelenim politikam. To bi lahko še dodatno okrepilo desne in populistične stranke v Evropi. Kljub vsem težavam pa Evropa ostaja v boljšem položaju kot številne države v Afriki in Južni Aziji, ki jim zaradi popolne odvisnosti od bližnjevzhodnih dobav grozi resno pomanjkanje hrane.
