A.L.
Ibiza slovi kot prestolnica zabave, a rajski otok se sooča z resno ekološko krizo. Pred dvema desetletjema so premožni lastniki nepremičnin na otok začeli uvažati starodavna oljčna drevesa s španske celine, da bi z njimi okrasili svoje luksuzne vrtove. Nevede so s tem odprli vrata nevarnemu vsiljivcu. V skritih kotičkih dreves so namreč na otok prispela jajca in speče podkvaste kače. Te so se v dvajsetih letih razmnožile in zdaj zasedajo skoraj celoten otok, pri tem pa lovijo in uničujejo tamkajšnje kuščarje.
Avtohtoni pisani kuščarji, ki sicer krasijo vse od magnetkov do majic za turiste, so postali glavni plen nenasitnih plazilcev. Raziskovalci so aprila letos celo posneli kačo, ki je preplavala 450 metrov dolgo pot v morju in dosegla bližnji otoček Santa Eularia, poroča britanski časnik The Guardian. Biolog Oriol Lapiedra poudarja, da to predstavlja prvi trdni dokaz o širjenju kač na sosednje otočke prek morja.
Pošasti, debele kot moško zapestje
Na španski celini te kače redko presežejo dolžino 1,8 metra in ostajajo precej vitke. Na Ibizi pa so našle pravo kulinarično oazo. Biologi opažajo, da nekatere kače merijo več kot dva metra in tehtajo dvakrat in pol več kot njihovi celinski sorodniki. Strokovnjaki lovijo primerke, ki so debeli kot človeško zapestje. Kače, ki veljajo za zelo hitre, so na otoku tako uspešne, da so na kar desetih manjših otočkih okoli Ibize kuščarji že popolnoma izumrli. S tem izginjajo tisočletja edinstvene evolucije, saj ima vsak otoček svojo specifično barvno različico kuščarjev.
Lokalne oblasti se trudijo zajeziti invazijo. Samo lani so prebivalci in strokovnjaki ujeli več kot 3500 kač, od leta 2016 pa so jih uničili že več kot 16 tisoč. Kljub temu napovedi kažejo, da bodo kače do konca leta 2027 poselile prav vsak kotiček otoka. Kuščarji pri tem igrajo ključno vlogo v ekosistemu, saj nadzorujejo populacije žuželk in pomagajo pri opraševanju rož.
Nenavadno varno zavetje v mestih
Znanstveniki so lani v živalskem vrtu v Barceloni vzpostavili poseben reševalni program, kamor so umaknili nekaj kuščarjev in tako ustvarili nekakšno Noetovo barko za njihovo preživetje. Na Ibizi pa se dogaja nenavaden preobrat. Narava je poskrbela za ironično rešitev, saj kuščarji zdaj najdejo največjo varnost v urbanih središčih. V mestih namreč prebivalci kače pogosto ubijejo, številne pa končajo pod kolesi avtomobilov. Tako mestni vrvež zaščiti kuščarje pred njihovim največjim sovražnikom, medtem ko v divjini bijejo neizprosen boj za obstanek.
