Nemški inšpektorji so med uradnim nadzorom trga v zamrznjeni mešanici jagodičevja, ki izvira iz Srbije, odkrili nevarne patogene mikroorganizme. Evropski sistem za hitro obveščanje o hrani in krmi (RASFF) je uradno potrdil prisotnost virusa hepatitisa A. Pristojne oblasti so zdravstveno tveganje označile za izjemno resno in sporni izdelek nemudoma umaknile s prodajnih polic ter potrošnike opozorile, naj sadja ne uživajo, poroča N1 Srbija.
Odkritje okuženega sadja na evropskem trgu vsekakor ni osamljen primer. Podatki sistema RASFF namreč kažejo, da je Nemčija povsem isti virus v zamrznjenem sadju iz Srbije odkrila že julija prejšnje leto. Podoben in odmeven dogodek se je zgodil tudi avgusta leta 2022, ko so inšpektorji hepatitis A našli v zamrznjenem sadju iz Belgije. Takrat so preiskovalci Srbijo navedli kot eno izmed glavnih držav porekla spornega sadja, kar vzbuja dodatno skrb glede varnosti prehranjevalne verige.
Kaj je hepatitis A in kako poteka prenos okužbe?
Virusni hepatitis A povzroča akutno nalezljivo bolezen jeter, ki jo širša javnost pogosto pozna pod imenom nalezljiva zlatenica tipa A. Človek predstavlja glavni vir okužbe. Virus se v visokih koncentracijah nahaja v blatu, krvi in žolču okuženih posameznikov, redkeje pa ga strokovnjaki najdejo tudi v urinu. Bolezen se najpogosteje širi z neposrednim stikom prek rok, ki so onesnažene s fekalijami. Posredno prenašanje poteka prek kontaminiranih predmetov za osebno ali splošno uporabo, zato se okužba izjemno hitro širi v družinah, vrtcih, šolah in drugih ustanovah kolektivne nastanitve.
Hrana nekoliko redkeje predstavlja primarni vir okužbe, vendar resno tveganje obstaja pri živilih, ki jih pred zaužitjem toplotno ne obdelamo. Med najbolj tvegana živila spadajo sveže solate, sendviči, surovo sadje in morski sadeži. Dodatno nevarnost predstavlja hrana, ki jo ljudje naknadno kontaminirajo med samo pripravo jedi. Pomemben dejavnik pri hitrem širjenju virusa je lahko tudi onesnažena voda, kar še posebej velja za območja s slabo preskrbo s pitno vodo ali po obsežnih naravnih katastrofah in poplavah.
Od blagih začetnih simptomov do resnih zdravstvenih zapletov
Bolezen se po okužbi običajno začne zelo nenadoma. Okuženi posamezniki najprej opazijo močno povišano telesno temperaturo, glavobol in splošno oslabelost telesa. Temu začetnemu stanju kmalu sledijo popolna izguba apetita, huda slabost, bruhanje in topa bolečina pod desnim rebrnim lokom. Po nekaj dneh se klinična slika bistveno spremeni, saj blato postane opazno svetlejše, urin pa močno potemni. Kmalu zatem se pri bolniku pojavi še značilna zlatenica, ki obarva kožo in beločnice.
Večina primerov pri otrocih poteka v blažji obliki, številne okužbe pa celo nimajo nobenih vidnih simptomov, kar otežuje zgodnje odkrivanje. Težji potek bolezni in resnejši zdravstveni zapleti najpogosteje prizadenejo nosečnice in starejše osebe. Inkubacijska doba traja od 15 do 50 dni, v povprečju pa okoli enega meseca. Okužena oseba je za okolico najbolj kužna prav v drugi polovici inkubacije, torej še preden se sploh razvije zlatenica. Zdravstveni strokovnjaki močno poudarjajo, da redno in temeljito umivanje rok z milom ter uporaba varne pitne vode predstavljata najučinkovitejšo preventivo. Po uspešno preboleli okužbi posameznik razvije trajno in najverjetneje celo dosmrtno imunost proti temu virusu.
