V napadu na oporišče v Savdski Arabiji je Iran uporabil vsaj eno raketo in več dronov, sta ob sklicevanju na neimenovane vire poročala The New York Times in The Wall Street Journal. Ranjeni vojaki so bili v času napada v enem od poslopij v oporišču. Poškodovanih naj bi bilo tudi več vojaških letal.
Ameriško centralno poveljstvo je pred tem sporočilo, da je bilo v vojni proti Iranu doslej ranjenih več kot 300 ameriških vojakov. Večina poškodb naj bi bilo lažjih, 273 vojakov pa se je že vrnilo na delo. Po najnovejših podatkih je v vojni umrlo 13 vojakov, sedem v Zalivu in šest v Iraku.
Iran je poleg Savdske Arabije nadaljeval napade tudi na druge zalivske države. V Združenih arabskih emiratih so ostanki prestrežene rakete povzročili požar v industrijski coni, kjer je bilo ranjenih pet indijskih državljanov.
Iranski predsednik zagrozil z maščevanjem
O izstrelkih poročajo še iz Bahrajna in Kuvajta in Omana, kjer je bil pristanišču Salalah ranjen tuji delavec. Napad z dronom na pristanišče ob Arabskem morju je poškodoval žerjav. Danski ladijski gigant Maersk, ki upravlja s pristaniščem, je začasno ustavil njegovo obratovanje.
Iranski predsednik Masud Pezeškian je medtem sosednje države posvaril pred maščevanjem, če bodo v nadaljevanju napadov tarča iranska infrastruktura in ekonomska središča. "Če želite razvoj in varnost, ne dovolite, da naši sovražniki vodijo vojno z vaše zemlje," je zapisal na omrežju X, potem ko so ameriške in izraelske sile po navedbah iranskih virov razširile napade na jeklarne ter obrambno in energetsko infrastrukturo v Iranu.
Tarča iranskih napadov je bil tudi Izrael, kjer je bil v Tel Avivu po navedbah tamkajšnjih oblasti ubit človek, še dva pa ranjena. Na jug države so medtem prileteli tako izstrelki iz Irana kot Libanona, od koder jih proti Izraelu izstreljuje šiitsko gibanje Hezbolah.
"Trumpovska" ožina
Ameriški predsednik Donald Trump je v petek vztrajal, da pogovori za končanje konflikta potekajo in zelo dobro napredujejo. Iran sicer tega doslej še ni potrdil. Pogovorov ni potrdil niti Trumpov odposlanec Steve Witkoff, v petek je na istem dogodku v čast savdskega suverenega investicijskega sklada v Miamiju dejal, "da verjame, da bo Iran začel pogovore z ZDA še ta teden".
Trump je prisotnim poslovnežem povedal, da mora Iran odpreti Trumpovsko ožino, nakar se je popravil, da je mislil Hormuško ožino.
Iranska blokada Hormuške ožine, skozi katero gre 20 odstotkov svetovne nafte, povzroča gospodarske težave po vsem svetu. "Mislim, da boste videli gospodarsko raketo, ko ne bo več tega temnega oblaka," je Trump napovedal gospodarsko okrevanje po vojni. Predsednik, ki se je nazadnje še v sredo hvalil z izjemno rastjo borznih indeksov, je menil, da borzni padci niso niti tako veliki, za cene nafte pa je dejal, da je menil, da bodo še višje, kot so sedaj.
Konec vojne bo prinesel tudi normalizacijo odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo, je prepričan Trump, ki je na novinarsko vprašanje, kaj si želi, da bi bila njegova dediščina, odgovoril: "Res verjamem, da sem mirovnik. Morda se sedaj ne zdi tako, ampak mislim, da sem mirovnik."
