Vojna v Ukrajini prehaja v novo fazo, ki močno spreminja dosedanje razmerje moči na bojišču. Čeprav ruski predsednik Vladimir Putin po sobotni vojaški paradi v Moskvi trdi, da se spopad bliža koncu, strokovnjaki opažajo drugačno sliko. Ukrajinska vojska vse uspešneje napada cilje globoko znotraj ruskega ozemlja, kar vnaša strah in negotovost v rusko družbo. O zapletenosti situacije in hkratnem naraščanju napetosti na Bližnjem vzhodu poroča hrvaški radio HRT, ki je zbral ocene zunanjepolitičnih in vojaških strokovnjakov.
Bivši hrvaški veleposlanik v Moskvi Božo Kovačević ugotavlja, da tridnevno premirje med Kijevom in Moskvo morda odpira prostor za resnejša pogajanja, a hkrati opozarja na očitne znake ruske šibkosti. Ruska protizračna obramba vse težje ustavlja ukrajinske napade, pri čemer država ne more več učinkovito braniti niti najpomembnejših ciljev. Zaradi strahu pred ukrajinskimi udari je Rusija močno omejila tudi letošnje praznovanje dneva zmage v Moskvi.
Hrvaška profesorica Đana Luša ocenjuje, da v ruski družbi naraščata nervoza in negotovost, saj se je vojna preselila na njihovo ozemlje. Ukrajina danes uporablja polavtonomne drone in z njimi uspešno napada ruske rafinerije in energetsko infrastrukturo, kar močno vpliva na rusko gospodarstvo. Režim v Moskvi poskuša nadzirati družbo z omejevanjem interneta in aplikacij, kar kaže na vse večjo paranojo, meni Luša.
Spremenjen način vojskovanja in vloga dronov
Vojaški analitik Mario Galić opozarja, da je spopad v Ukrajini popolnoma spremenil način vojskovanja. Majhni droni danes povzročajo veliko večino vseh izgub na bojišču. Ukrajinska in ruska vojska sta razvili raven bojevanja, ki je zahodne vojske ne poznajo in ne obvladajo. Galić pojasnjuje, da droni danes delujejo kot smrtonosna kombinacija ostrostrelne puške in topništva.
Hkrati Ukrajina razpolaga z naprednim orožjem dolgega dosega, ki lahko doseže cilje tudi več tisoč kilometrov daleč, kar pomeni, da znotraj Rusije skoraj ni več varne točke. Kovačević ob tem opaža prve resnejše razpoke znotraj ruske elite. Vodstvo države ne more več zagotoviti, da vsakdanje življenje in dobički ruskih elit ostajajo varni. Ker Ukrajina uspešno uničuje ruske luške terminale in energetsko infrastrukturo, Rusija ne dosega pričakovanih prihodkov od izvoza energentov, kar napoveduje morebitno družbeno nestabilnost.
Geopolitični premiki in napetosti na Bližnjem vzhodu
Letošnja parada v Moskvi je jasno pokazala spremembo razmerja moči in mednarodno izolacijo Rusije. Na dogodku je od predstavnikov Evropske unije prisostvoval le slovaški premier Robert Fico. Strokovnjaki opažajo tudi spremembe v zunanji politiki držav na Balkanu. Srbija po letih iskanja ravnotežja med Vzhodom in Zahodom spreminja svojo strategijo in se vse bolj usmerja proti Zahodu. Po drugi strani Rusija še vedno uporablja nekatere lokalne politike za destabilizacijo regije in upočasnjevanje evroatlantskih integracij.
Galić izključuje možnost hitrega diplomatskega preboja in napoveduje, da spopad drsi v dolgotrajen zamrznjen konflikt. Intenzivnost bojnih delovanj se bo postopoma zmanjševala zaradi vse večjih izgub na obeh straneh. Klasični mirovni sporazum v tem trenutku ni mogoč, saj Rusija nima zmogljivosti za večje prodore, hkrati pa nima političnega prostora za priznanje poraza. Luša dodaja, da bi morebitna odpoved ukrajinskim ozemljem pomenila hud udarec mednarodnemu pravu in poraz za celotno mednarodno skupnost.
Hkrati z vojno v Evropi svetovna javnost spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer je Iran zavrnil ameriški predlog za konec spopadov. Kovačević ocenjuje to potezo kot pričakovano, saj ameriški predlogi za Iran dejansko pomenijo zahtevo po kapitulaciji. Čeprav imajo Združene države Amerike vojaško premoč, ne morejo zagotoviti trajnega miru v regiji. Ameriška administracija se sooča z močnim notranjepolitičnim pritiskom pred prihajajočimi kongresnimi volitvami, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja. Svet tako vstopa v obdobje vse nevarnejših globalnih napetosti.
