Ameriški predsednik Donald Trump znova dviguje prah v mednarodni skupnosti. Zaveznikom v severnoatlantskem zavezništvu grozi, da bo Združene države Amerike umaknil iz Nata. Razlog za njegovo nezadovoljstvo tiči v dejstvu, da evropski zavezniki ne želijo podpreti ameriško-izraelske vojne proti Iranu.
Poteza odpira številna pravna in politična vprašanja o tem, ali lahko ameriški predsednik sploh samostojno sprejme tako drastično odločitev, poroča Al Jazeera.
Vojna proti Iranu, v kateri ZDA aktivno podpirajo Izrael, je razdelila zahodne zaveznike. Evropske države članice Nata opozarjajo na nevarnost širjenja konflikta na celotnem Bližnjem vzhodu in nočejo sodelovati v vojaških operacijah. Trump njihov odpor razume kot "izdajo zavezništva" in neizpolnjevanje obveznosti, kar je izkoristil za ponovno obuditev svoje stare retorike o izstopu iz Nata.
Trump o Iranu: Sporazum o končanju vojne na dosegu roke, pripravljen je podaljšati trenutno premirje
Pravne ovire za samovoljen izstop
Ustava Združenih držav Amerike predsedniku sicer daje široka pooblastila pri vodenju zunanje politike, a izstop iz mednarodnih pogodb ostaja siva cona. Kongres je v preteklosti že sprejel zakonodajo, ki predsedniku izrecno prepoveduje enostranski umik iz Nata brez odobritve senata. Če bi Trump dejansko poskušal uresničiti svojo grožnjo, bi to sprožilo enega največjih ustavnih sporov v sodobni ameriški zgodovini. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi morala končno besedo o tem verjetno izreči sodišča.
Umik ZDA bi močno zamajal temelje globalne varnostne arhitekture. Zavezništvo brez ameriške vojaške in finančne moči bi moralo popolnoma na novo definirati svojo vlogo v Evropi in svetu. Medtem ko nekatere evropske države že dolgo pozivajo k večji strateški avtonomiji Evrope, bi tako nenaden šok povzročil hudo geopolitično nestabilnost.
