Večer navigacija.
Dobrodošli na naročniški strani vecer.com.

V profilu si lahko urejate vaše osebne nastavitve (temni način, horoskop).

Naprej.

(TEMA) Fenomen Thompson: Rekordni koncert ali ultranacionalistična maša

Jon Knez Jon Knez
05.07.2025 05:00

Danes bo na zagrebškem hipodromu pred pol milijona ljudi nastopil kontroverzni Marko Perković – Thompson. V regiji se veliko govori o koncertu, ki ima velik politični predznak in sproža velika varnostna vprašanja.

Poslušaj
Dobrodošli na naročniški strani vecer.com.

Dostopajte do knjižnice 20 priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na v članku.

Prizorišče koncerta na zagrebškem hipodromu 
Prizorišče koncerta na zagrebškem hipodromu 
Marko Perkovic Thompson/facebook

Danes bo v Zagrebu na hipodromu koncert kontroverznega hrvaškega pevca Marka Perkovića - Thompsona. Organizatorji pričakujejo pol milijona obiskovalcev. Vstopnice so bile razprodane aprila. Čeprav je bilo pričakovano, da bo ob takem povpraševanju več koncertov, bo le eden. Koncert bo že zaradi številnosti publike velik varnostni izziv. Za varnost bo skrbelo okoli 5000 varnostnikov in več kot 6000 policistov. Polmilijonska publika bo razporejena v koridorje, da ne bi prišlo do stampeda. Na koncertu bo tudi nekaj slovenskih državljanov. 

Koncert bodo občutili tudi Zagrebčani, ki se ga ne bodo udeležili, kot tudi turisti, ki se bodo tod mimo peljali proti morju. Napovedan je prometni kolaps. Zaprte bodo vse glavne prometnice v Novem Zagrebu, kjer je hipodrom, kot tudi večji mostovi. Javni prevoz bo ohromljen, parkirnih mest za vse obiskovalce ni dovolj. Razni trgovski centri oddajajo parkirna mesta tudi po sto evrov. Organizatorji zato pozivajo ljudi, ki niso iz Zagreba, naj v hrvaško prestolnico pridejo dan prej, parkirajo zunaj mesta in se do hipodroma odpravijo peš. Na prizorišču bo tudi od 50 do 80 ekip nujne medicinske pomoči. Na voljo bo okoli 2500 toaletnih kabin, za obiskovalce pa je pripravljenih 2,5 milijona plastenk vode. 

Stojišča bodo pregrajena s koridorji.  
Marko Perkovic Thompson/facebook

Hrvaški mediji so zadnje dni in tedne pred koncertom pisali o varnostnih tveganjih. To bo največja javna prireditev na Hrvaškem doslej in vrstijo se mnoga, različna opozorila. Predsednik društva hrvaških varnostnikov Ante Perčin je dejal, da je po statistiki pričakovati dva do tri mrtve in deset epileptičnih napadov. "To niso incidenti, ampak do ljudi, ki bodo potrebovali pomoč, je v gneči treba priti. Treba jim je pomagati in jih pripeljati v mobilno bolnišnico," je dejal za RTL. Dodal je še, da bodo nekateri na prizorišču že od jutra, temperature pa bodo visoke. V soboto v Zagrebu pričakujejo več kot 30 stopinj Celzija. Hrvaški notranji minister Davor Božinović je po drugi strani pohvalil organizacijo koncerta. Udeležilo se ga bo tudi nekaj visokih politikov, med njimi predsednik sabora Gordan Jandroković. Premier Andrej Plenković, ki je v preteklosti izražal simpatije do Thompsona, udeležbe (še) ni potrdil. Da bi se koncerta udeležil predsednik Zoran Milanović je malo verjetno. 

Profimedia

Varnostna tveganja so možna 

Za komentar o varnostnem tveganju smo prosili strokovnjaka za varnostna vprašanja dr. Branka Lobnikarja s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pravi, da so tovrstni koncerti po eni strani spektakel in doživetje, po drugi pa velik organizacijski zalogaj, ki vključuje tudi vprašanje zagotavljanja varnosti vseh udeležencev. "Vsak tak dogodek mora biti skrbno načrtovan. Organi javne varnosti, v tem primeru Hrvaške, morajo skupaj z organizatorji najprej narediti zelo natančno oceno tveganja, na podlagi tega pa izvesti primerne ukrepe za zagotavljanje varnosti. Če je natančno in dobro načrtovano, je mogoče organizirati tudi tako velike dogodke. Ocena tveganja pa je odvisna tudi od narave dogodka. Popolnoma drugi varnostni pogoji so za recimo olimpijske igre in koncerte. Populacija obiskovalcev, nameni se razlikujejo. Pri koncertu je treba najprej ugotoviti, kako je izvajalec sprejet med ljudmi in ali lahko pomeni tveganje. Vse to vpliva na oceno tveganja, ki jo je hrvaška policija morala narediti, preden je sploh dovolila tak dogodek," razlaga sogovornik. 

Branko Lobnikar: "Vsak tak dogodek mora biti skrbno načrtovan" 
UM

Organizatorji in policija morajo zagotoviti vse za zagotavljanje varnosti na prireditvi. Razmere so zahtevne, ker gre za veliko logistično aktivnost. Nujno je tudi sodelovanje več akterjev, ker en sam organizator tega ne zmore, meni Lobnikar. "Seveda lahko pride do varnostnih tveganj. Kot na drugih tovrstnih dogodkih, tudi na nogometnih tekmah. Z vidika javnih prireditev je za varnost najprej odgovoren organizator, nato pa policija. Vse te stvari morajo upoštevati. Če pa ljudje ne zaupajo varnosti, naj se takšnih dogodkov ne udeležujejo," je še povedal Branko Lobnikar. 

Glasbeno kariero začel med vojno

In zakaj je Thompson kontroverzen oziroma sporen? Rodil leta 1966. Odraščal je v Čavoglavah, v dalmatinski Zagori. Pri 25 letih se je ob začetku domovinske vojne na Hrvaškem kot prostovoljec pridružil Zboru narodne garde, predhodnici hrvaške vojske. Vzdevek je dobil po ameriški strojnici Thompson. Sočasno je začel tudi glasbeno kariero. Konec leta 1991 je izšla njegova prva pesem Bojna Čavoglave, v kateri s soborci opeva svoje vojne pohode in preganjanje Srbov. Po tem začne nastopati po celi Hrvaški in puško položi v kot. Spet jo vzame v roke pred koncem vojne, 1995, ko se je pridružil drniški brigadi. Sodeloval je v operaciji Nevihta, ko je hrvaška vojska osvobodila Knin, središče Republike srbske krajine, in pregnala tudi civilno srbsko prebivalstvo. Nekaj dni po osvoboditvi je nastopil na Kninski trdnjavi. Priljubljenost mu je konec devetdesetih še zrasla.

Thompson je blizu skrajni desnici.
EPA

1998 izda četrti album Vjetar z Dinare, na katerem je pesem Lijepa li si, ki je postala njegov največji hit. Prepevajo jo tako navijači kot tudi športniki na športnih dogodkih hrvaških reprezentanc. Prav tako je Thompson večkrat nastopil na sprejemih nogometašev in rokometašev na zagrebškem Trgu bana Jelačića. Nazadnje letos januarja, ko so hrvaški rokometaši na svetovnem prvenstvu osvojili drugo mesto. Thompson poje o vojni, "ljubezni" do domovine, veri, bogu in nacionalizmu. 

Sobotni koncert na zagrebškem hipodromu bo njegov največji v karieri. Sicer pa je velikih koncertov vajen. Nastopil je že na razprodanih stadionih Maksimir in Poljud. Na dan zmage, na obletnico Nevihte, 5. avgusta je tradicionalno nastopal v svoji rojstni vasi Čavoglave, kasneje v Kninu. Vsakič je skupaj s še drugimi izvajalci zbral prek sto tisoč ljudi. Po letih ustvarjalnega premora se je lani na velika vrata vrnil s pesmijo Ako ne znaš što je bilo, ki je postala uspešnica. Vrtijo jo predvsem na športnih tekmovanjih na Hrvaškem.

Koncert bo na zagrebškem hipodromu. 
Marko Perkovic Thompson/facebook

Zakaj je Thompson sporen

Kontroverznosti ga spremljajo od začetka. Hrvaški mediji ga povezujejo s fašizmom in ustaštvom. Razlogov za to je več. Pesem Čavoglave začne z ustaškim pozdravom "za dom spremni". Besedilo pesmi Anica kninska kraljica govori o preganjanju Srbov. V Lijepa li si opeva Herceg-Bosno, hrvaško upravno tvorbo v Bosni in Hercegovini med vojno. S tem izrazom krši ozemeljsko celovitost BiH, zasnovano na daytonskem sporazumu 1995.

Glasbeno kariero je začel kmalu po začetku vojne.  
Vjesnik

Hrvaški medij Index.hr je leta 2003 objavil posnetek Thompsona, ki poje ustaško pesem Jasenovac i Gradiška stara, v kateri so opevani genocid in zločini nad Srbi, Judi, Romi in drugimi etničnimi skupinami. Čeprav je sprva zanikal, da naj bi bil to pel, je to kasneje priznal v intervjuju za nemške medije. Dejal je, da je ustaške pesmi pel v času vojne, da bi razjezil sovražnike in jih prestrašil. Nekateri obiskovalci njegovih koncertov nosijo ustaška obeležja, vzklikajo "ubij Srbina" in "za dom spremni". Zaradi tega je na koncertih večkrat posredovala policija.

Zgodovina prepovedi koncertov

Leta 2017 bi moral Thompson nastopiti v Mariboru. Po uporu javnosti je bil koncert odpovedan, ker mariborska upravna enota organizatorju na predlog policije ni izdala dovoljenja zanj. Koncerte so mu prepovedali tudi v drugih državah, celo ponekod na Hrvaškem. Leta 2008 so mu lokalne oblasti prepovedale koncert tako v Puljski areni kot tudi v Umagu.

V tujini so ga zavrnili še v Švici, Nemčiji in na Nizozemskem. V Švici so koncert odpovedali, ker so tamkajšnji mediji objavili, da Thompson slavi fašistični ustaški režim in zagovarja ultranacionalistične vrednote. Na drugem koncertu v Švici pa ni smel izvajati spornih pesmi. 

Konec devetdesetih je Thompson pel na zborovanjih skrajno desne Hrvaške stranke prava (HSP). Kasneje so ga povezovali z vodilno hrvaško stranko HDZ. Da ne bi v kampanji pel za HSP, naj bi mu bil leta 2007 takratni predsednik HDZ Ivo Sanader dal pol milijona evrov, da ne bi pel za nikogar. Thompson je obtožbe zanikal. Bil pa je obsojen zaradi utaje davkov. Pevec je skupaj z menedžmentom vložil več tožb proti novinarjem in jih imenoval "jugokomunisti". Nasploh je Thompson blizu skrajni desnici. Tudi slovenski. Prvak opozicijske SDS Janez Janša je pred dnevi tvitnil, da v Sloveniji ni tako pogumnega in talentiranega glasbenika, kot je Thompson na Hrvaškem. 

Protest proti koncertu v Mariboru
Sašo Bizjak

Zakaj je nacionalizem v modi tudi 30 let po vojni

Sobotni koncert ne bo le glasbeni dogodek. Bo največje nacionalistično zborovanje na Hrvaškem, kjer letos obelež​​ujejo 30 let od konca domovinske vojne. Zakaj je še danes nacionalistični naboj tako močen? Sociolog in profesor na mariborski filozofski fakulteti dr. Tibor Rutar pravi, da so bili sociologi dolgo prepričani, da je nacionalizem relativno tanka, površinska ideologija, ki so jo načrtno in umetno ustvarile vladajoče elite v preteklih stoletjih, "ko se je na ruševinah fevdalizma rojeval moderni svet. Ta modernistična perspektiva nam je dala misliti, da bi znala privlačnost s časom, sploh pa z izobraževanjem in kulturnim napredkom, izzveneti."

Tibor Rutar: "Populistična desnica je trenutno zelo močna v svojem projektu" 
Igor Napast

Vse več antropoloških in zgodovinskih dokazov je, da je danes nacionalizem zakoreninjen veliko globlje kot nekoč. Zato ne preseneča, da tudi 30 let po koncu vojne privlačnost nacionalizma vztraja med množicami, meni sogovornik. "Nacionalizem deloma temelji v človeški nagnjenosti - ki med drugim verjetno izhaja iz skupne evolucijske zgodovine - da gradimo koalicijske identitete in se delimo na nas in njih. Razširjene sorodstvene, jezikovne in protietnične skupnosti so bile v daljni preteklosti os, okoli katere so se gradile takšne identitete, torej mi proti njim," razlaga.

Antonio Bronic

V primerjavi z davno preteklostjo se je družbeni kontekst v zadnjih stoletjih močno spremenil, tudi s tehnologijo za množično komuniciranje, procesi grajenja držav in naraščanja družb. Vse to je zaostrilo in okrepilo čustva ter ustvarilo nacionalizem, kot ga poznamo danes, poudarja profesor Rutar. 

Thompson, Trump, Orban - vzorec je isti

Ključno za razumevanje nevarnih sodobnih pojavov, kakršen je nacionalizem, je, tako Rutar, to, da deloma izhajajo iz nagnjenosti, ki še vedno tlijo pri večini ljudi: "Sploh v času hitrih in velikih sprememb, ki prek senzacionalističnih medijskih poročanj in socialnih omrežij marsikomu dajejo občutek precejšnje negotovosti. Ljudje zato iščejo identiteto, stabilnost in uteho v etnonacionalističnih delitvah na nas in njih. Spretni akterji, kot je Thompson ali pa so Trump, Orban in Netanjahu, to izkoriščajo v svoj prid. Ni pa nacionalizem zmeraj zgolj izključujoč. V nasprotju z etnonacionalnim je lahko državljanski nacionalizem, kakršen se včasih nakazuje v ZDA, Kanadi ali Franciji, bolj vključujoč."

Dogajanje okoli koncerta Thompsona v Zagrebu vzbuja skrb, meni Tibor Rutar. Rešitev vidi v političnem grajenju drugačnih identitet. "Sploh prek poudarjanja drugih človeških nagnjenosti, kot so univerzalizem, toleranca in spoštovanje. Ampak trenutno je desnica, sploh radikalna, populistična desnica, močnejša v svojem projektu," sklene sogovornik.