"Smrtonosno opozorilo, ki se ga morajo ljudje bati." Pred nami ekstremni vremenski pogoji, napovedi so slabe

Ameriški znanstveniki iz Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA) so uradno potrdili začetek vremenskega pojava El Niño. Ta naravni vzorec v Tihem oceanu dviguje globalne temperature in prinaša velike spremembe v vremenu po vsem svetu. Površinske temperature morja v osrednjem in tropskem Pacifiku so namreč presegle prag 0,5 stopinje Celzija nad povprečjem. O tem poroča britanski BBC.

Strokovnjaki so to fazo segrevanja pričakovali, saj se je pred meseci končala hladnejša različica pojava, imenovana La Niña. Številne napovedi kažejo, da bi se tokrat lahko razvil tako imenovani super El Niño, ki se bo morda uvrstil med najmočnejše v zgodovini merjenj. Znanstveniki pri agenciji NOAA opozarjajo, da se nad ekvatorialnim Pacifikom že spreminjajo vetrovi. To dokazuje, da se na toplejši ocean zdaj odziva tudi ozračje. Računalniški modeli presenetljivo z veliko gotovostjo napovedujejo močan vpliv pojava.

Prihajajo rekordno vroča leta

Pojav El Niño se bo pridružil desetletjem segrevanja ozračja, ki ga povzroča človek. To bi lahko prineslo še eno rekordno vročo leto, najverjetneje leto 2027. Profesor Adam Scaife, vodja napovedi pri britanskem meteorološkem uradu, opozarja na resne posledice. "Trenutni El Niño se nadgrajuje na znatno globalno segrevanje. To pomeni, da bi dejanske temperature v prizadetih regijah lahko bile brez primere, saj se segrevanje oceana sešteva s podnebnimi spremembami," pojasnjuje Scaife.

Močan El Niño običajno dvigne globalne temperature zraka za približno 0,2 stopinje Celzija, ker sprosti toploto iz oceana v ozračje. Scaife dodaja, da nas v letu 2027 verjetno čaka vročinski val, ki bi zlahka privedel do leta, v katerem bo segrevanje preseglo 1,5 stopinje v primerjavi s koncem 19. stoletja. Znanstveniki moč pojava merijo s porastom temperature površine morja. Strokovnjaki močan pojav definirajo kot porast za več kot 1,5 stopinje Celzija nad povprečjem. Ameriška agencija pri tem napoveduje 63-odstotno verjetnost za zelo močan El Niño med novembrom in januarjem.

Vsak El Niño se razlikuje, vendar države v tropih najmočneje občutijo njegove posledice. Severni Peru in južni Ekvador pogosto prizadenejo poplave, ki lahko dosežejo tudi dele vzhodne Afrike, srednje Azije in juga Združenih držav Amerike. Hkrati po velikem delu Avstralije, Indonezije in severne Južne Amerike raste tveganje za suše ter gozdne požare. Pojav vpliva na kmetijstvo in globalne zaloge hrane. Prav tako običajno zmanjša število atlantskih orkanov. Profesorica podnebnih tveganj na Univerzi v Readingu Liz Stephens opozarja, da to za Srednjo Ameriko pomeni znatno manj padavin in morebitno hudo sušo.

Za milijone ljudi to pomeni boj za preživetje

Napovedi za številne prebivalce niso le abstraktne številke. Direktor organizacije Power Shift Africa Mohamed Adow poudarja resnost situacije. "Objava pojava El Niño ni le še ena vremenska napoved, za milijone ljudi je to smrtonosno opozorilo, ki se ga morajo bati. To pomeni izostanek dežja, propadanje pridelkov, rast cen hrane in družine, ki jih razmere ponovno potisnejo na rob preživetja," pojasnjuje Adow.

Medtem ko japonska meteorološka agencija deli mnenje z ameriško in potrjuje prisotnost pojava, nekatere druge agencije ostajajo previdne. Avstralski meteorološki urad uporablja strožje kriterije in zahteva, da temperature površine morja presežejo 0,8 stopinje Celzija nad povprečjem. Predstavniki urada ugotavljajo, da se Pacifik približuje tem pogojem, a uradne potrditve o začetku pojava še niso podali. El Niño se sicer pojavi vsakih dve do sedem let in običajno traja okoli enega leta.