A.B.
Irski letalski prevoznik Ryanair močno krči svojo prisotnost na številnih evropskih regionalnih letališčih. Vodstvo podjetja je v zadnjih petnajstih mesecih popolnoma ustavilo polete na 19 letališč, ki se nahajajo v dvanajstih državah. Odločitev močno odmeva med potniki, saj gre za eno največjih prestrukturiranj mreže letov v zadnjih letih.
Analitično podjetje Cirium navaja, da razlog za umik niso prazna letala, temveč rastoče letališke pristojbine in novi davki, poroča hrvaški Poslovni dnevnik. Skupno število dnevnih letov se je na ravni celotnega podjetja sicer zmanjšalo le za dober odstotek, a za prizadeta regionalna letališča to pomeni ogromen udarec.
Največji davek Ryanairovih rezov plačuje Španija. Tamkajšnji potniki ne morejo več leteti na pet letališč, med katerimi so Asturias, Jerez, Tenerife North, Valladolid in Vigo. Podjetje je hkrati zaprlo svojo bazo v Santiagu de Composteli. Izvršni direktor Michael O'Leary ostro kritizira španskega upravljavca letališč Aena. Očita mu, da je namesto znižanja pristojbin na manj prometnih letališčih te dvignil za sedem odstotkov, kar predstavlja največji dvig v več kot desetletju. O'Leary obtožuje špansko vlado, da ščiti monopol namesto spodbujanja regionalnega turizma.
Val ukinitev zajel tudi druge evropske države
Podobno strategijo irski velikan izvaja tudi drugod po Evropi. V Nemčiji je za zimsko sezono ukinil 24 linij in s tem odnesel 800 tisoč sedežev. Vodstvo podjetja je do nadaljnjega ustavilo lete na letališča v Dortmundu, Dresdnu in Leipzigu. Tudi tu podjetje s prstom kaže na visoke letalske davke.
V Franciji je prevoznik ukinil 25 linij ter prekinil polete v Brive in Strasbourg. Portugalska bo marca prihodnje leto ostala brez vseh šestih povezav z Azorskimi otoki, kar bo prizadelo približno 400 tisoč potnikov na leto. V Belgiji Ryanair načrtuje ukinitev okoli dvajsetih linij iz Bruslja in Charleroija kot neposreden odgovor na napovedano zvišanje davkov. Podjetje je brez pojasnil in pompa iz voznega reda umaknilo tudi nekatera letališča na Danskem, Finskem in Švedskem.
Vlade in upravljavci letališč se na poteze prevoznika odzivajo kritično. Trdijo, da Ryanair ukinitev linij uporablja zgolj kot taktiko pritiska, s katero želi izsiliti ugodnejše pogoje za svoje poslovanje.
Selitev na cenejše trge prinaša priložnosti za sosede
Ryanair kljub obsežnim rezom ne zapušča Evrope, temveč zgolj optimizira svojo mrežo. Letala in zmogljivosti pospešeno seli na trge, kjer vladne politike in letališke pristojbine podpirajo njihov nizkocenovni poslovni model. O'Leary napoveduje, da bodo del španskih zmogljivosti preusmerili na konkurenčna letališča z nižjimi stroški v Italiji, Maroku, na Švedskem, Madžarskem in Hrvaškem.
Podjetje že krepi svojo prisotnost na Poljskem. Na varšavskem letališču Chopin uvajajo sedem novih linij, na letališču Modlin pa bodo namestili dve dodatni letali Boeing 737. S tem bodo odprli pet novih povezav, med katerimi bo tudi direktni let v Zagreb. Strokovnjaki pričakujejo, da bo to povečanje operacij podvojilo potniški promet na 3,2 milijona potnikov letno in ustvarilo več kot 2500 lokalnih delovnih mest. Na koncu bodo ceno te igre moči med letalskim prevoznikom in evropskimi oblastmi plačali predvsem potniki v manjših regionalnih središčih, ki ostajajo z manj neposrednimi povezavami in višjimi cenami vozovnic.
