Osnutek resolucije je prejel 11 glasov za, dva sta bila proti, dve državi pa sta se vzdržali.
Zaradi pripomb nekaterih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov je bila po več tednih pogajanj končna verzija osnutka resolucije precej razvodenela. Omejeno je bilo zlasti besedilo, vezano na uporabo sile, saj so nekatere države želele, da resolucija poudari obrambni značaj vsakršnega morebitnega posredovanja.
Zadnja verzija osnutka tako države zgolj spodbuja, naj "usklajujejo prizadevanja obrambne narave, ki so sorazmerna z okoliščinami", da bi prispevale k zagotavljanju varne plove skozi ožino, navaja britanski BBC.
Hormuška ožina je pomembna svetovna pot za prevoz nafte in plina, pa tudi gnojil iz Perzijskega zaliva. Zaradi skoraj popolnega zaprtja ožine so cene energentov ter drugih dobrin in storitev od 28. februarja, ko sta ZDA in Izrael napadla Iran, po vsem svetu močno poskočile.
Rusija in Kitajska sta veto vložili le nekaj ur pred iztekom roka, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump dal iranskim oblastem za sklenitev dogovora oziroma odprtje ožine. Če Teheran ultimata ne bo upošteval, mu je Trump zagrozil z uničujočimi posledicami.
