Vojna na Bližnjem vzhodu se vse bolj preliva tudi na nepremičninske trge v Evropi in Severni Ameriki. Kot poroča Financial Times, so se stroški stanovanjskih posojil v zadnjih tednih močno zvišali, čeprav centralne banke za zdaj niso dodatno zvišale ključnih obrestnih mer.
Banke in hipotekarni posojilodajalci namreč v svoje ponudbe že vračunavajo višje stroške zadolževanja držav ter pričakovanja, da bi lahko zaradi inflacijskih pritiskov centralne banke v prihodnje znova zaostrile denarno politiko. Dodaten pritisk na trge ustvarja konflikt na Bližnjem vzhodu, predvsem negotovost glede transporta nafte skozi Hormuško ožino.
Največji skok so zabeležili v Veliki Britaniji
V ZDA je obrestna mera za 30-letne hipotekarne kredite zrasla na 6,36 odstotka, kar je več kot pred začetkom cikla zniževanja obrestnih mer ameriške centralne banke. Tudi v Evropi se krediti dražijo. V Nemčiji so se obrestne mere za priljubljena desetletna stanovanjska posojila zvišala na približno 3,6 odstotka, kar po izračunih pomeni okoli tisoč evrov višje letne stroške obresti pri 350.000 evrov visokem kreditu.
Številni kupci želijo čim prej dokončati sklepanje kreditov, preden bi se pogoji še poslabšali
"Obrestne mere so v nekaj tednih močno zrasle," je za Financial Times povedal Florian Pfaffinger iz hipotekarnega posrednika Dr Klein. Po njegovih besedah je trg zaradi tega precej nemiren, številni kupci pa želijo čim prej dokončati sklepanje kreditov, preden bi se pogoji še poslabšali.
Največji skok so zabeležili v Veliki Britaniji. Povprečna obrestna mera za dvoletne fiksne hipoteke je od konca februarja do aprila zrasla s 3,97 na 5,1 odstotka. Hina Bhudia iz podjetja Knight Frank Finance opozarja, da je takšen skok močno prizadel kupno moč prebivalstva.
Razmere bi se lahko še zaostrile
Ameriški nepremičninski trg je bil po navedbah ekonomistov že pred začetkom konflikta pod pritiskom zaradi pomanjkanja stanovanj in visokih obrestnih mer. "Dolga leta smo premalo gradili, nato pa smo vstopili še v obdobje visokih obrestnih mer," je pojasnil ekonomist Matt Aks iz Evercore ISI.
Analitiki opozarjajo, da bi se razmere lahko še zaostrile, če bodo motnje v Hormuški ožini trajale dlje časa. To bi dodatno zvišalo cene nafte, okrepilo inflacijo in povečalo pritisk na centralne banke za nov dvig obrestnih mer.
Ekonomist John Muellbauer z Univerze v Oxfordu opozarja celo na možnost stagflacije. "Tveganje napačne presoje med Donaldom Trumpom in iranskim vodstvom narašča," je dejal in dodal, da bi morebitna eskalacija lahko svetovno gospodarstvo pahnila v resne težave.
Po ocenah nepremičninskih strokovnjakov bodo višje obrestne mere neizogibno ohladile trg. Število nakupov nepremičnin naj bi se zmanjšalo, pod pritiskom pa bi se lahko znašle tudi cene stanovanj. "Veliko bo odvisno od tega, kako dolgo bo konflikt trajal," opozarja Bhudia.
