Katastrofa, ki požira eno od svetovnih čudes: "Vsako leto izgine več kot meter vode"

Mrtvo morje, ki velja za eno najbolj nenavadnih naravnih čudes na svetu, doživlja dramatične spremembe.

Glavni razlog za propadanje Mrtvega morja predstavlja človeški vpliv. Reka Jordan, ki je v preteklosti prinašala okoli 1,3 milijarde kubičnih metrov vode na leto, danes v Mrtvo morje priteče le še v obsegu okoli 100 milijonov kubičnih metrov.
Glavni razlog za propadanje Mrtvega morja predstavlja človeški vpliv. Reka Jordan, ki je v preteklosti prinašala okoli 1,3 milijarde kubičnih metrov vode na leto, danes v Mrtvo morje priteče le še v obsegu okoli 100 milijonov kubičnih metrov.
Igor Selan

A.B.

Datum 31. maj 2026 12:00
Čas branja 3 min

Njegova gladina iz leta v leto pospešeno upada, obala se umika, na širšem območju pa nastajajo nevarna brezna, ki goltajo ceste, plaže in turistične objekte. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za resno ekološko katastrofo, ki jo neposredno povzročajo človeške dejavnosti in podnebne spremembe.

Mrtvo morje leži na stičišču izraelskega, jordanskega in palestinskega ozemlja. Predstavlja najnižjo točko na Zemlji, saj leži približno 430 metrov pod morsko gladino. Hkrati sodi med najbolj slana vodna telesa na svetu. Njegova voda je skoraj desetkrat bolj slana od oceanov, kar ljudem omogoča, da brez truda lebdijo na površini. Vendar to edinstveno naravno bogastvo danes pospešeno izginja.

Gladina Mrtvega morja vsako leto upade za približno 1,2 metra, njegova površina pa se je v zadnjih petdesetih letih zmanjšala za približno tretjino, poroča ameriški CNN. Ko se voda umika, za seboj pušča nenavadno pokrajino, ki jo prekrivajo kristali soli in tisoče nevarnih brezen. Ta se v tleh odpirajo povsem nenadoma.

(VIDEO) Ribiči posneli visoke valove "mrtvega morja" na južnem Jadranu. Kaj pomenijo in od kod prihajajo?

Človeški vpliv in preusmerjanje rek

Kapitan ladje Jake Ben Zaken, ki že več kot desetletje vodi turistične oglede po Mrtvem morju, opaža drastične spremembe. Njegove ture so včasih izplule s plaže Mineral Beach, a so to plažo zaprli leta 2015 prav zaradi pojava ugreznin. Danes obala vsako leto zraste za dodatnih sedem metrov in pol, saj se voda nenehno umika. Vsako jutro pred začetkom dela preveri območje in išče nova brezna, ki bi lahko ogrozila varnost. "Spremembe se tukaj ne dogajajo počasi. To je katastrofa, ki se odvija z neverjetno hitrostjo," opozarja Ben Zaken.

Glavni razlog za propadanje Mrtvega morja predstavlja človeški vpliv. Reka Jordan, ki je v preteklosti prinašala okoli 1,3 milijarde kubičnih metrov vode na leto, danes v Mrtvo morje priteče le še v obsegu okoli 100 milijonov kubičnih metrov. Države v regiji vodo že desetletja preusmerjajo za potrebe prebivalstva, kmetijstva in industrije.

Veliko težavo predstavlja tudi industrija pridobivanja mineralov. Podjetja na izraelski in jordanski strani črpajo vodo iz Mrtvega morja v posebne bazene za izhlapevanje. Tam izločajo minerale, kot sta kalij in magnezij, ki jih industrija uporablja za proizvodnjo gnojil in drugih dobrin.

(FOTO) Najnevarnejše jezero na svetu: Naravna past, ki skoraj vse, kar se je dotakne, spremeni v kamen

Iskanje rešitev in vpliv podnebnih sprememb

Situacijo dodatno poslabšujejo podnebne spremembe. Suše postajajo vse pogostejše in dolgotrajnejše, količina padavin pa se manjša. Zaradi tega se Mrtvo morje krči še hitreje kot v preteklosti. Z upadanjem gladine vode območje postaja vse bolj nevarno. Ob obali se je odprlo že več kot 6000 brezen, mnoga med njimi pa neposredno ogrožajo turistične objekte, ceste in okoliška naselja. Nekoč priljubljeno letovišče Ein Gedi danes sameva, cesta do plaže je polna ugreznin, restavracije in bencinske črpalke pa propadajo.

Strokovnjaki že vrsto let iščejo ustrezno rešitev. Eden od predlogov vključuje dovajanje vode iz Rdečega morja skozi obsežen sistem cevovodov in naprav za razsoljevanje. Projekt, vreden več milijard dolarjev, trenutno stoji zaradi političnih in finančnih ovir. Drugi strokovnjaki predlagajo obnovo toka reke Jordan in zmanjšanje preusmerjanja vode. Del javnosti hkrati zahteva strožje omejitve za industrijo, ki izkorišča tamkajšnje naravne vire.

"To je pravi zaklad. Ničesar ni, kar bi bilo podobno Mrtvemu morju," poudarja Peleg Gottdiener iz organizacije EcoPeace Middle East. Kljub opozorilom naravovarstvenikov pa mnogi opažajo, da politiki še vedno ne kažejo dovolj posluha, da bi problem začeli reševati dovolj hitro in učinkovito.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ste spremljali finale nogometne lige prvakov?
Bil/a sem na tekmi v Budimpešti.
3%
21 glasov
Da, v neposrednem TV-prenosu.
28%
197 glasov
Vsake toliko sem premaknil/a na TV-prenos.
9%
67 glasov
V živo samo enajstmetrovke.
7%
48 glasov
Potek tekme sem spremljal/a na različnih portalih.
2%
14 glasov
Preveril/a sem samo končni rezultat.
18%
129 glasov
Nisem, me ne zanima.
33%
239 glasov
Skupaj glasov: 715