Hrvaško javnost v zadnjih dneh razburja novica, da so na Pelješkem mostu, ki so ga slovesno odprli poleti leta 2022, odkrili razpoke. Ena največjih infrastrukturnih naložb v regiji, vredna 420 milijonov evrov, bi morala po načrtih zdržati vsaj sto let. Kljub temu so redni pregledi pokazali poškodbe na površinskem sloju betona, kar je vznemirilo tako državljane kot tudi slovenskega projektanta mostu Marjana Pipenbaherja.
Pipenbaher ne skriva razočaranja in poudarja, da je kitajskega izvajalca del na te nepravilnosti opozoril že pred uradnim odprtjem prometnice. "Gre za površinske razpoke, globoke od dva do pet centimetrov, ki bi jih morali sanirati že prej. To je napaka kitajskega izvajalca." Slovenski inženir pojasnjuje, da so razpoke nastale zaradi plastičnega krčenja betona oziroma nezadostne zaščite mladega betona. V te reže zdaj prodira sol, kar predstavlja težavo za dolgoročno vzdržljivost objekta, zato beton potrebuje dodatno zaščito s poliuretanskim premazom.
Nosilnost in varnost nista vprašljivi
Predstavniki podjetja Hrvatske ceste in kitajski gradbinci iz družbe China Road and Bridge Corporation medtem mirijo javnost. Predsednik uprave Hrvaških cest Ivica Budimir zagotavlja, da mikrorazpoke na posameznih stebrih oziroma pilonih ne ogrožajo nosilnosti in stabilnosti mostu. Upravljavci načrtujejo, da bodo delavci po koncu glavne turistične sezone odstranili površinski sloj betona do glavne armature, nato pa izvedli obnovo in nanesli dodatno zaščito. Stroške vseh popravil bo v celoti pokril kitajski izvajalec, saj za most velja desetletno jamstvo za odpravo napak pri gradnji. Predstavniki kitajskega podjetja potrjujejo, da tesno sodelujejo s hrvaškimi strokovnjaki. Zagotavljajo, da ugotovljeni površinski pojavi ne vplivajo na celovitost konstrukcije ali varnost prometa. Načrtovani sanacijski ukrepi bodo le zagotovili dolgoročno trajnost v izjemno zahtevnih pogojih morskega okolja.
Sanacija bo trajala skoraj eno leto
Hrvatske ceste dodatno pojasnjujejo, da pri tako velikih infrastrukturnih objektih, ki stojijo v zahtevnem morskem okolju, določene površinske poškodbe niso popolnoma neobičajne. Pelješki most namreč nenehno kljubuje soli, vlagi, močnemu vetru in temperaturnim nihanjem. Kljub temu pa Pipenbaher priznava, da ga kot projektanta takšne poškodbe pri novogradnjah bolijo, saj so trajnosti posvetili največ pozornosti. Sanacija bo po ocenah slovenskega projektanta trajala nekaj manj kot eno leto. Predstavljala bo dolgoročno rešitev, ki bo ob rednem vzdrževanju preprečila potrebo po večjih posegih za vsaj četrt stoletja. Pipenbaher dodaja, da je most pred kratkim znova obiskal in da na njem še vedno vidi skromnost ter skladnost z okoljem. Edina resnična nevarnost za nosilnost tega arhitekturnega dosežka bi po njegovih besedah predstavljal le še izjemno močan uničujoč potres.
