Izraelski minister razburil Italijane, Giorgia Meloni pa se sooča z novimi pritiski

"Država škornja je postala država copat." S tem stavkom je izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir razburil italijansko javnost. Za Italijo zaradi njene oblike pogosto uporabljajo besedo škorenj, z besedo copat pa je Ben Gvir odgovoril na dejstvo, da ga italijansko tožilstvo preiskuje zaradi ravnanja s člani humanitarne flotilje, ki so želeli v Gazo pripeljati pomoč. Pot je flotilji presekala izraelska vojna mornarica, katere pripadniki so aretirali aktiviste, Ben-Gvir pa jih je ukazal vkleniti, poklekniti, pri tem pa jih je snemal. Posnetek je takoj obšel svet. Med aktivisti je bilo veliko italijanskih državljanov, celo en poslanec. 

Tožilstvo je preiskavo sprožilo na osnovi tega posnetka, ki so ga prikazale vse italijanske televizijske mreže, fotografije pa so bile objavljene na prvih straneh največjih italijanskih dnevnikov. Na njegovo izjavo se je takoj odzval podpredsednik vlade in zunanji minister Antonio Tajani, ki je besede izraelskega ministra oceni kot nesprejemljive in nevredne nekega ministra. Drugi podpredsednik vlade, minister za infrastrukturo, Matteo Salvini, voditelj Lige, pa Ben-Gvirovih besed ni hotel komentirati, češ da je zaposlen s svojim resorjem. Predsednica vlade Giorgia Meloni pa se zaenkrat na te izjave ni odzvala. Se je pa maja odzvala na poniževanje aktivistov. Posnetke je označila za nesprejemljive in poudarila, da je takšno ravnanje kršitev človekovega dostojanstva. 

Sicer pa je premierka Meloni v zadnjih dneh v precejšnjih težavah. Njeno dolgotrajno zunanjepolitično dejavnost je morala očitno omejiti, ker postaja čedalje bolj jasno, da bo njena politika prijateljstva s Trumpom na eni strani in proevropske dejavnosti na drugi strani terjala izbiro. Z besedami tega očitno noče storiti, pač pa to počne z dejstvi. Konec prejšnjega tedna je "zamudila" dva pomembna dogodka. Ni se namreč udeležila vrha EU-Zahodni Balkan v Črni gori o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan, kamor je bila seveda povabljena, z izgovorom, da se je proslava ob dnevu karabinjerjev v južni Italiji zavlekla in je morala prisostvovati predstavitvi spominske znamke. Tej utemeljitvi seveda ni verjel nihče. Drugi dogodek pa je bilo srečanje koalicije voljnih v Londonu, kjer so francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in nemški kancler Friedrich Merz potrdili podporo Ukrajini, srečanju je prisostvoval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Obe temi sta za italijansko premierko kočljivi. Veliko italijanskih politikov namreč nasprotuje širitvi EU na Zahodni Balkan, prav tako pa v njeni koaliciji Liga odstopa od podpore Ukrajini. Odločno prorusko je opredeljen že omenjeni Salvini, kot tudi Roberto Vannacci, nekdanji general, ki ga je bil na listi Lige izvoljen v Evropski parlament, nato pa se je odcepil in ustanovil lastno stranko Nacionalna prihodnost, ki ji javnomnenjske raziskave že pripisujejo skoraj 5 odstotkov glasov. To je skrajno desna, proruska in homofobna stranka, ki očitno mika tisti del italijanske družbe, ki je od Melonijeve in njene vlade pričakovala skrajno desno usmeritevn Navsezadnje je stranka Melonijeve Bratje Italije dejansko naslednica postfašistične stranke Italijansko socialno gibanje in njene kasnejše inačice Nacionalno zavezništvo. Poleg tega se mora Melonijeva tudi ukvarjati s tekočo notranjo politiko. V nedeljo in ponedeljek so bila v Italiji delne občinske volitve. Levica jer osvojila 8 mest, desnica samo 5. To seveda ne pomeni veliko, je pa znak, da so medeni meseci te vlade že zdavnaj minili, nove parlamentarne volitve pa bodo v septembru prihodnjega leta.