A.B.
Evropski statistični urad Eurostat ugotavlja visoko gospodarsko rast v nekaterih sredozemskih državah. Hrvaški bruto domači proizvod (BDP) je od konca leta 2019 do konca leta 2025 kumulativno zrasel za 25,7 odstotka. S tem rezultatom se Hrvaška uvršča v sam vrh Evropske unije. Hitrejšo rast beležita le še Ciper s 30,6 odstotka in Malta, ki s 37,9-odstotno rastjo predstavlja najuspešnejše gospodarstvo znotraj unije.
Gospodarski kazalci kažejo, da se majhne sredozemske države razvijajo hitreje od velikih evropskih gospodarstev, kot so Nemčija ali skandinavske države, poroča Slobodna Dalmacija. Analitiki pri tem opozarjajo na skupno značilnost vseh treh najhitreje rastočih ekonomij. Gospodarstva Malte, Cipra in Hrvaške temeljijo predvsem na turizmu, kar prinaša specifične ekonomske izzive in tveganja za dolgoročno stabilnost.
Tveganja prekomerne odvisnosti od turizma
Strokovnjaki opozarjajo, da močna odvisnost od turističnih prihodkov ustvarja ranljivo gospodarsko okolje. Visoka gospodarska rast v teh državah pogosto temelji na masovnem turizmu in tujih nepremičninskih naložbah. Takšen model razvoja prinaša negativne stranske učinke, med katerimi izstopajo predvsem preobremenjenost lokalne infrastrukture, visoka rast cen nepremičnin in tveganja, povezana s pranjem denarja.
Tuji vlagatelji pospešeno kupujejo nepremičnine ob obali, kar domačinom otežuje reševanje stanovanjskega problema. Mnogi prebivalci prodajajo podedovana zemljišča, na katerih nato zrastejo apartmajska naselja ali luksuzni turistični objekti. Države s takšnim modelom se pogosto soočajo s pojavom, ki ga ekonomisti imenujejo "malteški sindrom", kjer kratkoročni dobički iz turizma in nepremičninskih špekulacij zasenčijo potrebo po trajnostnem gospodarskem razvoju in vlaganjih v druge gospodarske panoge.
Hitra širitev turističnih kapacitet zahteva ustrezno infrastrukturno podporo, ki pa pogosto ne sledi tempu gradnje. Lokalne skupnosti opozarjajo na težave z oskrbo z vodo, preobremenjenim prometnim omrežjem in ravnanjem z odpadki med glavno turistično sezono. Dolgoročna stabilnost teh gospodarstev bo zahtevala diverzifikacijo dejavnosti in zmanjšanje zanašanja zgolj na prihodke od tujih obiskovalcev in prodaje zemljišč.
