V severozahodni provinci Battambang so naleteli na turkizno jamičarko, letečo kačo, več vrst gekonov ter drobne polže in dvonožce. Odkritja dokazujejo, da obsežni in večinoma neraziskani jamski sistemi skrivajo edinstveno biotsko raznovrstnost, ki ne obstaja nikjer drugje na Zemlji.
Strokovnjaki trenutno še uradno poimenujejo in znanstveno obdelujejo turkizno kačo in tri nove vrste gekonov. Druge vrste so raziskovalci že potrdili med obsežno študijo, ki je med novembrom 2023 in julijem 2025 zajela 64 jam na desetih hribih. Terensko delo je vodila naravovarstvena organizacija Fauna & Flora v sodelovanju s kamboškim ministrstvom za okolje, poroča CNN.
Kamboška kraška pokrajina nastaja z razpadanjem kamnin, zanjo pa so značilne jame, podzemni tokovi in vrtače. Vsak hrib in jama stojita popolnoma izolirano od drugih. Zaradi te izolacije vsaka lokacija deluje kot nekakšen otok evolucije, kjer narava ustvarja specifične prilagoditve na lokalno okolje.
Narava ponavlja evolucijske poskuse
Evolucijski biolog Lee Grismer s kalifornijske univerze La Sierra pojasnjuje, da narava na teh ločenih lokacijah znova in znova izvaja isti poskus. Znanstveniki analizirajo DNK živali z različnih območij in tako ugotavljajo, kateri dejavniki najbolj vplivajo na njihov razvoj. Pri eni od vrst gekonov so na primer odkrili štiri različne populacije, ki so se razvijale po povsem različnih poteh.
Grismer ob tem jasno poudarja pomen raziskav: "Če želimo zaščititi biotsko raznovrstnost na tem planetu, moramo najprej vedeti, kaj sploh obstaja. Ne moremo zaščititi nečesa, za kar sploh ne vemo, da živi."
Vodja raziskovalne ekipe v Kambodži, biolog Pablo Sinovas, opisuje terensko delo kot izjemno zahtevno iskanje. Ekipa je podnevi preučevala teren, ponoči pa so se z lučmi prebijali po ostrem in skalnatem območju. Živali namreč največ aktivnosti pokažejo šele po zahodu sonca. Raziskovalci so pregledali vsako razpoko, vejo in skalo, pri čemer so naleteli tudi na nekatere globalno ogrožene vrste, med njimi na sundskega luskavca in zelenega pava.
Nekatere jame v regiji nudijo dom tudi do milijonu netopirjev. Raziskovalci iz zdravstvenih razlogov niso vstopali v te specifične jame, a Sinovas ocenjuje, da so z odkritji šele dobro opraskali površino in da regija skriva še ogromno neznanih vrst.
Ekosistemu grozi nevarnost
Kljub izjemnemu naravnemu bogastvu pa kraškim ekosistemom grozi resna nevarnost. Domačini jame pogosto uporabljajo kot svetišča in mesta za meditacijo, obiskujejo jih turisti in romarji. Veliko večjo grožnjo pa predstavljajo nenadzorovano rudarjenje apnenca za proizvodnjo cementa, prekomerni turizem, lov in krčenje gozdov.
Sinovas opozarja na naraščajoče potrebe po cementu, ki pospešujejo uničevanje kraških območij. Če industrija uniči območje, kjer živijo te specifične vrste, živali neizbežno izumrejo. Znanstveniki opozarjajo, da lahko številna bitja izginejo, še preden jih sploh uspejo odkriti in opisati. Raziskovalci zato že aktivno sodelujejo z lokalnimi oblastmi, da bi tem edinstvenim območjem dodelili poseben zaščitni status in jih ohranili za prihodnje generacije.
