(FOTO) Raziskovalcem prvič v zgodovini uspelo prepeljati antimaterijo: Kaj jim bo to omogočilo?

Raziskovalcem iz eksperimenta Base pri Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) je prvič v zgodovini uspelo prepeljati antimaterijo, snov, ki ob stiku z običajno snovjo izgine.

Past, v katero so ujeli antimaterijo. Težka je približno eno tono, v dolžino meri 2 metra, široka je 0,87 metra, visoka pa 1,58 metra.
Past, v katero so ujeli antimaterijo. Težka je približno eno tono, v dolžino meri 2 metra, široka je 0,87 metra, visoka pa 1,58 metra.
EPA
Datum 25. marec 2026 12:02
Čas branja 2 min

V posebni prenosni napravi so zajeli antiprotone, jih varno prepeljali po območju laboratorija in nato nadaljevali raziskave. Kot so sporočili iz Cerna, so znanstveniki posebno superohlajeno past za antimaterijo uspešno napolnili z 92 antiprotoni. Inovativno premično napravo so nato odklopili od tovarne antimaterije, jo naložili na tovornjak in popeljali po območju Cerna. Antiprotoni so se na poti obdržali, kar pomeni, da so našli način za njihov transport.

Antimaterija je snov, ki ima natanko nasprotne lastnosti kot običajna snov. Vsak osnovni delec, ki sestavlja snov, ima tudi svoj antidelec, ki ima enako maso, a različen naboj. Kadar delec in antidelec trčita, reagirata in sprosti se energija, ki je enaka masi obeh skupaj. Temu znanstveniki pravijo anihilacija, ki je še bolj učinkovita kot jedrsko zlivanje.

Dosežek je pomemben za razumevanje enega ključnih vprašanj sodobne fizike - zakaj v vesolju prevladuje snov, če bi moral veliki pok ustvariti enake količine snovi in antimaterije.

Past so namestili v tovornjak.
Past so namestili v tovornjak.
EPA

Zdajšnje vesolje je namreč sestavljeno iz normalne snovi, antisnovi pa je zgolj za vzorec. Razlog za to neravnovesje še vedno ni pojasnjen, zato si znanstveniki prizadevajo antidelce čim natančneje izmeriti in tako bolje razumeti, kaj določa razvoj vesolja.

Kaj bodo lahko storili v prihodnjih fazah?

Nova tehnologija bo v prihodnje omogočila prenos antiprotonov v druge evropske laboratorije, na primer na düsseldorfsko univerzo, kjer bi lahko natančneje premerili lastnosti antiprotona. Kot so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, se s tem odpira možnost širšega sodelovanja in novih neodvisnih raziskav po Evropi. Prenos antimaterije v ločene laboratorije pa bo omogočil tudi do stokrat bolj natančne meritve njihovih lastnosti.

V naslednjih fazah tako načrtujejo tudi transport antimaterije na večje razdalje in izven območja Cerna. Gre za pomemben mejnik v razvoju raziskovalne infrastrukture in mednarodnega znanstvenega sodelovanja, ki odpira nove možnosti za boljše razumevanje osnovnih zakonov narave, so še poudarili na ministrstvu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kako bi glasovali na morebitnem referendumu o interventnem zakonu?
Za zakon.
21%
137 glasov
Proti zakonu.
71%
452 glasov
Ne vem še …
4%
24 glasov
Ne bi šel na referendum.
4%
26 glasov
Skupaj glasov: 639