Armenija trenutno doživlja eno največjih političnih in varnostnih preobrazb od razpada Sovjetske zveze. Država, ki je desetletja veljala za najzvestejšo rusko zaveznico na Južnem Kavkazu, se vse bolj obrača proti Evropski uniji in Zahodu. Armenske oblasti poskušajo vzpostaviti novo varnostno in politično ravnotežje po travmatičnem porazu in izgubi regije Gorski Karabah.
Na spremenjen pogled Armencev do Moskve so vplivali predvsem trije dejavniki. Vojne z Azerbajdžanom, pasivnost Rusije med armenskimi varnostnimi krizami in ruska invazija na Ukrajino so korenito preoblikovali zunanjo politiko države. Armenija se tako danes nahaja na eni najobčutljivejših geopolitičnih linij na svetu.
Evropska unija krepi prisotnost na Kavkazu
Evropska unija v zadnjih letih vse močneje prodira v postsovjetski prostor. Bruselj s tem ustvarja geopolitično protiutež Rusiji, ki tradicionalno obvladuje to regijo. Armensko iskanje novih zaveznikov predstavlja neposreden odziv na neukrepanje njenih tradicionalnih varnostnih partnerjev v času največjih kriz in spopadov.
Zunanja politika Erevana kaže na širši geopolitični spopad med Brusljem in Moskvo. Zahodne države pa vidijo priložnost za krepitev vpliva na Kavkazu, medtem ko Armenija aktivno išče zanesljivejša varnostna jamstva za svojo prihodnost.
