Dunaj se ob številnih ambicijah, ki jih ima, vse bolj pozicionira tudi kot laboratorij za pametna mesta s krožnim upravljanjem. Njegova misija je jasna – mesto si je zadalo cilj podnebne nevtralnosti do leta 2040, zato veliko vlaga v energetiko, krožno gospodarstvo, digitalno infrastrukturo in urbane tehnologije. Na Dunaju deluje okoli 9200 podjetij s področja urbanih in okoljskih tehnologij, ki skupaj ustvarijo približno 40 milijard evrov prihodkov letno.
Največja ovira pri uvajanju novih tehnologij pogosto ni tehnologija, temveč odpor ljudi do sprememb
Kaj vse se skriva za temi izjemnimi številkami, je pred dnevi potrdila tudi peta izvedba Smart City SuMMita, dogodka, ki nagovarja prav izzive prihodnosti pametnih mest. Center Climate Lab v stavbi Wien Energie, ki si dvorišče deli z znamenito ekološko sežigalnico odpadkov Spittelau z umetniškim podpisom Friedensreicha Hundertwasserja, je bil za dan znova mesto, kjer so se srečali odločevalci, predstavniki industrije, investitorji in ustvarjalci naprednih in prebojnih rešitev iz vrst startup podjetnikov, akademikov, raziskovalcev na področju pametnih mest, krožnega gospodarstva in digitalizacije urbanih sistemov. Tudi sicer v centru Climate Lab razvijajo projekte za podnebno nevtralnost Dunaja do leta 2040. Festival ViennaUP organizira dunajska gospodarska agencija Wirtschaftsagentur Wien, ki spodbuja inovacije, digitalizacijo in trajnostni razvoj ter Dunaj utrjuje kot eno vodilnih evropskih središč za startup ekosistem in zelene tehnologije.
Osrednja tema letošnjega srečanja je bila digitalizacija; organizatorji so poudarili predvsem praktične in že delujoče rešitve za klimatsko nevtralna mesta. V ospredju niso bile zgolj razprave o prihodnosti urbanega razvoja, temveč tehnologije, ki že danes pomagajo pri učinkovitejši rabi energije, upravljanju infrastrukture, gradbeništvu, mobilnosti in krožnem gospodarstvu.
Dogodek jasno kaže zavezanost mesta Dunaj podpori trajnostnemu razvoju, poleg gospodarske agencije so ga podprli tudi Wiener Stadtwerke, Climate Lab, FFG in drugi partnerji. Posebnost summita so bili tako imenovani reverse pitchi, pri katerih niso startupi predstavljali svojih rešitev investitorjem, temveč so podjetja, med njimi tudi ekipe mesta Dunaj in dunajskega mestnega holdinga, predstavila konkretne izzive, za katere iščejo inovativne tehnološke odgovore. Torej niso razvijalci rešitev nagovarjali investitorjev, temveč obratno.
Nujen premik poslovnih modelov k družbenim in okoljskim koristim
Marina Haydn iz organizacije Donut Vienna je v predstavitvi poudarila, da sedanji gospodarski modeli niso več vzdržni, saj globalno gospodarstvo hkrati povzroča socialne neenakosti in presega planetarne meje. Kot alternativo predstavlja koncept Doughnut Economics ekonomistke Kate Raworth, ki zagovarja razvoj družbe znotraj okoljskih omejitev planeta ob hkratnem zagotavljanju dostojnega življenja za vse ljudi.
Po njenem mnenju podjetja danes še vedno večinoma delujejo po logiki maksimiranja dobička in finančne vrednosti, medtem ko bi moralo biti cilj prihodnjih poslovnih modelov ustvarjanje širših družbenih in okoljskih koristi. Ključna sprememba je prehod iz linearnih in ekstraktivnih poslovnih praks v regenerativne in distributivne modele, ki vračajo vrednost skupnosti, zaposlenim in okolju.
Haydnova poudarja, da je za resnično trajnostno preobrazbo treba poseči v zasnovo podjetij: njihov namen, upravljanje, lastništvo, financiranje in odnose z dobavitelji. Prav struktura podjetij pogosto preprečuje bolj trajnostne odločitve, saj prevladuje pritisk delničarjev za visoke donose.
Čas, ko se Dunaj spremeni v evropsko prestolnico startupov
Povezovanje, izmenjava izkušenj, pridobivanje novih znanj, druženje. ViennaUP je eden največjih evropskih startup in inovacijskih festivalov, ki vsako leto maja zabrbota po različnih lokacijah na Dunaju. Ta decentralizirani, skupnostno usmerjeni festival podjetništva, tehnologije in inovacij je namenjen startupom, investitorjem, razvijalcem, raziskovalcem in ustvarjalcem z vsega sveta. Organizator festivala je dunajska agencija Wirtschaftsagentur Wien skupaj s številnimi partnerji iz mednarodnega startup ekosistema.
Letošnja izvedba je po podatkih organizatorjev privabila več kot 15.000 udeležencev iz več kot 90 držav, program pa je obsegal več kot 65 dogodkov na 43 prizoriščih po Dunaju.
Posebnost ViennaUP je, da ne poteka v enem konferenčnem centru, ampak po celotnem mestu – od mestne hiše do coworking prostorov, univerz, startup hubov in tehnoloških centrov. Festival združuje konference, pitch tekmovanja, investicijska srečanja, delavnice in neformalna mreženja.
Kot primer dobre prakse je predstavila podjetje United Repair Centre iz Amsterdama, ki združuje krožno gospodarstvo in socialno vključevanje. Podjetje za modne znamke organizira popravila oblačil, s čimer zmanjšuje tekstilne odpadke, hkrati pa ustvarja delovna mesta za ljudi, ki so oddaljeni od trga dela. Model temelji na dolgoročnem družbenem učinku, del dobička pa podjetje vrača v svojo družbeno misijo.
Pomemben del predstavitve je bil tudi koncept treh horizontov futurista Billa Sharpa, ki pomaga razumeti prehod iz obstoječega gospodarskega sistema v nove modele prihodnosti. Haydnova meni, da sprememb ni mogoče doseči zgolj z nasprotovanjem obstoječemu sistemu, temveč predvsem z gradnjo novih modelov, ki bodo postopoma nadomestili stare. Pri tem se sklicuje tudi na misel arhitekta Buckminsterja Fullerja, da se svet spreminja z ustvarjanjem novih rešitev, ne pa z bojem proti starim.
Digitalizacija ključna za širitev krožnih poslovnih modelov
Podjetje Concular, ki deluje na področju krožnega gradbeništva, želi z digitalnimi rešitvami in ponovno uporabo gradbenih materialov zmanjšati količino odpadkov in emisij ogljikovega dioksida v gradbenem sektorju. Kot je na predstavitvi poudarila Kathrina Rieger, podjetje deluje v Nemčiji, Avstriji in Švici ter sodeluje z zasebnimi investitorji, mesti in javnimi institucijami pri zapiranju materialnih tokov v gradbeništvu.
Concular pri rušenju oziroma selektivni demontaži stavb analizira, kateri materiali imajo potencial za ponovno uporabo, nato pa jih vrača v nove gradbene projekte. Podjetje je razvilo tudi digitalna orodja za popis materialov, tržnico rabljenih gradbenih komponent in sisteme za izpolnjevanje okoljskih standardov in regulativov. Po besedah Riegerjeve je digitalizacija ključna za širitev krožnih poslovnih modelov, saj omogoča učinkovito upravljanje velike količine podatkov.
V predstavitvi je tudi nanizala izzive krožnega gospodarstva, kjer uspeh ni odvisen le od posameznega podjetja, temveč od celotnega ekosistema – od arhitektov in investitorjev do logistike in izvajalcev na gradbiščih. Kot primer je navedla projekt pri Dunaju, kjer je zgolj zaradi napačnega razumevanja v komunikaciji – ko so gradbinci plošče s stavbe, namenjene rušenju, sneli na neustrezen način – propadel načrt za ponovno uporabo več tisoč kvadratnih metrov gradbenega materiala.
Riegerjeva meni, da ima Avstrija zaradi tesneje povezanega in regionalno skoncentriranega trga dobre možnosti za razvoj krožnega gradbeništva. Ob tem je poudarila, da je za uspešno širitev krožnih poslovnih modelov potrebno sodelovanje vseh deležnikov v verigi. "Skaliranje krožnega posla se ne zgodi na otoku, temveč na križišču," je bila slikovita in dodala, da lahko v krožnem poslu rasteš le tako hitro kot lahko raste celoten ekosistem.
V ospredju je bila tudi vloga umetne inteligence pri učinkovitejšem upravljanju mestnih virov. Strokovnjakinja za umetno inteligenco (UI) Ana Simić iz svetovalnega podjetja Propeller je med drugim poudarila, da lahko UI pomaga pri obdelavi velikih količin podatkov in izboljšanju krožnega gospodarstva, največja ovira pri uvajanju novih tehnologij pa pogosto ni tehnologija sama, temveč odpor ljudi do sprememb.
Srečanje je bilo tudi priložnost za predstavitve rešitev startupov, za tako imenovane hitre sestanke med startupi in podjetji ter za razprave o financiranju in širjenju ideje zelenih tehnologij. S tem se Smart City SuMMit umešča med dogodke, ki startupom ne ponujajo le predstavitvenega prostora, ampak tudi neposreden stik z morebitnimi naročniki, vlagatelji in predstavniki (mestnih) oblasti.
