M.R.
Rusko počasno napredovanje na ukrajinskem bojišču je vplivne glasove znotraj ruskega establišmenta prisilila, da javno pozivajo k prekinitvi spopadov. Glavno vprašanje ostaja, ali bo ruski predsednik Vladimir Putin priznal to resničnost in odstopil od svoje namere po uničenju ukrajinske neodvisnosti. V petem letu najbolj krvavega evropskega spopada več generacij za zdaj ne kaže, da namerava Putin odstopiti od prvotnih ciljev svoje vojaške operacije, poroča ameriški Wall Street Journal.
Pozivi k prekinitvi vojne ne prihajajo le od poslovnih elit in liberalnejših delov ruskega establišmenta. Tudi nekateri najbolj znani ruski jastrebi vse bolj odprto izražajo prepričanje, da Moskva preprosto nima zmogljivosti za popolno zmago nad Ukrajino. Med njimi je Oleg Carjov, nekdanji ukrajinski poslanec, ki je leta 2014 pobegnil v Rusijo. Carjov, ki naj bi ga Putin sprva nameraval postaviti za voditelja proruskega režima v Kijevu, je prejšnji mesec opozoril, da je ruska propaganda ustvarila nevarno iluzijo o neizogibni zmagi. "Strokovnjaki za ustvarjanje alternativne resničnosti so prepričali ne le prebivalstvo, ampak tudi same sebe, da je iluzija, ki so jo ustvarili, dejansko resničnost," je zapisal Carjov in dodal, da trk teh dveh svetov zdaj poteka na najbolj boleč način.
Opozorila pred popolnim porazom in iskanje pragmatičnih rešitev
Zgodovinar in nekdanji uradnik Kremlja Aleksej Čadajev, ki vodi raziskovalni center za vojskovanje z droni, je opozoril, da nadaljevanje vojne v trenutni smeri ne vodi le v poraz, temveč v popoln poraz. Zato je pozval k premoru, ki bi Rusiji omogočil reorganizacijo. Podobno razmišlja Vasilij Kašin, direktor Centra za celovite evropske in mednarodne študije v Moskvi. Kašin trdi, da bo Ukrajina neizogibno ostala protiruska in prozahodna država, zlasti potem, ko je v vojni umrlo ali utrpelo poškodbe več sto tisoč Ukrajincev. Cilj vzpostavitve prijateljskega režima v Kijevu po njegovem mnenju ni več uresničljiv.
Ruski analitiki opažajo, da ima bolj pragmatičen pristop, ki priznava meje ruske vojaške moči, podporo v določenih delih Kremlja. To vključuje Putinovega namestnika vodje kabineta Sergeja Kirijenka, zunanjo obveščevalno službo in ekonomski blok, ki si želi vrnitve v normalnost. Na drugi strani močnejša domača varnostna služba FSB in skupina vojnih propagandistov podpirata pot stopnjevanja, ki bi lahko zajelo celo baltske države. Kljub razpravam znotraj elite pa nekdanji ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin opozarja, da močno militarizirana narava ruske države zmanjšuje verjetnost, da bo Putin prisluhnil glasom razuma.
Neuspešna pogajanja in ukrajinski napadi na rusko logistiko
Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas je izpostavila, da so mirovna pogajanja v zastoju. Rusi namreč za pogajalsko mizo čakajo, da jim Američani izpolnijo maksimalistične zahteve, ki jih na bojišču niso uspeli uresničiti. Putin je v zadnjih dneh celo okrepil raketne napade na Kijev in druge ukrajinske mesta. V nedavnih hudih napadih je umrlo 22 civilistov, več kot sto jih je bilo ranjenih. Putin je na sestanku z varnostnimi uradniki napovedal, da se bo Ukrajina morala soočiti z novo kakovostjo celotnega spopada.
Hkrati ukrajinske sile dosegajo pomembne uspehe z udarnimi droni srednjega dosega, ki paralizirajo rusko logistiko na zasedenih območjih. Z uporabo umetne inteligence uspešno ciljajo tovornjake z gorivom in vojaške konvoje na cestah, ki povezujejo Rusijo s Krimom in bojnimi linijami. V Lugansku in Donecku so oblasti že uvedle racioniranje goriva, medtem ko so zaloge na Krimu presušile. Ukrajinska kampanja z droni kaže uničujoč potencial, s katerim lahko ukrajinske sile prizadenejo Rusijo, čeprav bo verjetno trajalo nekaj časa, da bo to vplivalo na politično odločanje v Moskvi.
